Ljubljana – Lekarna Ljubljana namerava odpreti novo poslovno enoto v poslovno-stanovanjskem kompleksu ob Vilharjevi cesti, v prostorih novega medicinskega centra, čeprav je v bližini zasebna lekarna s koncesijo Zupančičeva jama; po novem zakonu o lekarniški dejavnosti mora biti razdalja med njima 400 metrov. Pa je res?
O soglasju za nakup 319.893 evrov vrednega poslovnega prostora za lekarno v poslovno-stanovanjskem objektu v južnem delu ljubljanskega naselja Zupančičeva jama, med Vilharjevo cesto in Hacquetovo ulico, na naslovu Vilharjev podhod 9, bo mestni svet odločal na ponedeljkovi seji.
Cena: 2100 evrov brez davka na kvadratni meter
Gre za večji kompleks s pasažo oziroma podpritličjem, ki je bil zgrajen leta 1997 in je sestavljen iz štirih stolpičev v treh nadstropjih. V njem so trgovski, poslovni in zdravstveni prostori. Na naslovu Vilharjev podhod 1 je Kirurgija Bitenc, avgusta se je tja iz Smoletove ulice 18 preselil tudi Medicinski center Ljubljana, ki se je prej imenoval Zdravstveni zavod Zdravje. Po načrtih lastnika, družbe Interblock, d. d., iz Mengša, ki jo vodi Joc Pečečnik, trgovsko galerijo v podpritličju na naslovu Vilharjev podhod 9 preurejajo v sodoben medicinski center, znotraj katerega je v bližini stopnišča predvidena tudi nova lekarna. Zanjo je predvidenih 152 kvadratnih metrov površine za oficino ter ostale prostore, potrebne za delovanje lekarne, s pripadajočim deležem skupnih površin. Prenova celotnega dela galerije naj bi bila končana do konca leta.
Prostori so naprodaj po ceni 2100 evrov brez davka na kvadratni meter. Izvedenec in cenilec za gradbeno in obrtno stroko ter cenilec nepremičnin inženir gradbeništva Drago Čepon je maja letos ocenil, da tržna vrednost teh poslovnih prostorov za lekarno v podpritličju, ob upoštevanju stroškov za dokončanje, znaša 339.400 evrov. Zato so v Lekarni Ljubljana prepričani, da je cena za odkup v skupni višini 319.893 evrov ugodna, za to pa namerava LL zagotoviti lastna finančna sredstva.
V Lekarni Ljubljana ocenjujejo, da bi nova poslovna enota v teh prostorih zagotovila dodatno ponudbo lekarniških storitev za obiskovalce načrtovanega medicinskega centra, številne okoliške stanovalce, za zaposlene v bližini in druge uporabnike. Prepričani so, da je na podlagi ekonomske presoje investicije, z dobo vračanja nekaj več kot šest let, nakup prostorov ekonomsko utemeljen. Nakup utemeljujejo tudi s tem, da je blizu postaja javnega potniškega prometa, vse to skupaj pa z oddaljenostjo obstoječih lekarn daje optimalne pogoje za uspešno poslovanje nove.
Tri lekarne na kupu
Vendar pa v bližini, na Železni cesti 16, že 23 let deluje zasebna lekarna s koncesijo Zupančičeva jama, ki je prva zasebna v Ljubljani in druga v Sloveniji. Koncesionarka in lastnica Suzana Levanič je prepričana, da so prostori za novo lekarno oddaljeni manj kot 400 metrov, kolikor po novem predpisuje zakon o lekarniški dejavnosti, katerega spremembe so začele veljati januarja. Najmanjša razdalja med obstoječo in novo lekarno ali podružnico, merjena po javni cesti, je lahko na urbanih območjih 400 metrov, na drugih pa vsaj 5 kilometrov. Razdaljo med že obstoječo in lokacijo načrtovane lekarne smo izmerili z dvema spletnima aplikacijama in oba rezultata sta tako blizu zakonsko zahtevanim 400 metrom, da bi bila za verodostojen podatek potrebna natančnejša meritev.
Pogoj za ustanovitev lekarne je sicer tudi, da je na gravitacijskem območju lekarne več kot 6000 prebivalcev. Po besedah Levaničeve je že odprtje enote Lekarne Ljubljana v Bežigrajskem dvoru komaj zadostilo tema pogojema. Po eni od naših izmer je sicer lekarna v Bežigrajskem dvoru od Levantičeve oddaljena celo manj kot 400 metrov.
Na periferiji jih je premalo
Kot pravi Levaničeva, se odpiranja lekarn na periferiji otepajo vsi, čeprav jih je tam premalo in so oddaljene tudi deset kilometrov; v večjih mestih pa bi jih kar odpirali. Na vprašanje, ali bi bila zainteresirana za nakup lekarniškega prostora v Vilharjevem podhodu je odgovorila, da zasebniki po novem dobijo koncesijo samo na določenem naslovu, prej je bila vezana na območje. Tudi zasebni lekarnarji s koncesijo pa so izvajalci službe javnega zdravstva in morajo skupaj z javnimi lekarnami delati po predpisanih pravilih države in ZZZS, zato morajo biti tudi vsi enako obravnavani, poudarja Levaničeva, ki je svojo lekarno odprla leta 1994, še v takratni občini Bežigrad. Pogoji pa so bili takrat drugačni, zasebnike so opogumljali k odpiranju lekarn, da bi razbili monopol, je dejala.
LL še ni vložila vloge za širitev mreže
Miran Golup, predsednik Lekarniške zbornice Slovenije, je povedal, da Lekarna Ljubljana še ni vložila vloge za širitev mreže izvajalcev lekarniške dejavnosti z novo enoto. Za odprtje nove lekarne je potrebno mnenje zbornice, ki ob presoji zahteva uradne izmere razdalje med lekarnami, po podatkih Sursa pa ugotavljajo število prebivalcev na gravitacijskem območju lekarne. Zatem pa mora s tem soglašati tudi ministrstvo za zdravje. Tako je zapisano v zakonu in tega se je treba držati, je še dejal.