Leon Bedrač: Pri teku hočejo ljudje prehitro preveč

Ljubljana – Eden najboljših rekreativnih tekačev pri nas je na Inštitutu Jožefa Stefana doktoriral iz bioorganske kemije, danes pa je zaposlen v biotehnološkem podjetju Acies Bio, kjer vodi področje izolacij naravnih produktov in antibiotikov. Že odkar pomni, veliko časa posveča prebiranju literature o prehrani.

V zgodnjih tridesetih zase pravi, da vsak dan poskuša biti boljši kot včeraj. Pred dobrimi desetimi leti je v zelo kratkem obdobju izgubil veliko kilogramov in se znašel na dnu. Naučil se je razumeti, kakšen vpliv ima hrana na naše življenje, in se vrnil. Dragocena osebna izkušnja iz preteklosti je v njem vzbudila klic, da s pridobljenim znanjem pomaga tudi drugim. Samoiniciativna pomoč ljudem, ki si s pravilno prehrano in telesno dejavnostjo želijo izboljšati kakovost življenja, je postala njegov konjiček. Po nasvet, kakšno hrano uživati, k njemu prihaja tako svetovna športna elita kot rekreativni športniki in ljudje, ki bi radi odpravili zdravstvene težave ali preprosto izgubili kakšen kilogram. V sklopu projekta Pospeši ritem je v Ljubljani dve leti vodil brezplačne tekaške treninge in zagotavljal podporo ljudem, ki si želijo postati metabolno fleksibilnejši.

S kakšnimi ljudmi vse ste se srečevali v okviru projekta Pospeši ritem?

Na treninge so prihajali zelo različni ljudje, začetniki, ljubiteljski tekači in tudi bolj ambiciozni rekreativci. Večinoma so bili srednjih let, znali so prepoznati brezplačno možnost dela s strokovnjaki. Veliko je bilo takšnih, ki so se s športom začeli ukvarjati nekoliko kasneje, zanimal jih je pravilen pristop. Letošnja nadgradnja dvoletnega projekta Pospeši ritem, ki ga je Coca-Cola izvajala za spodbujanje aktivnega življenjskega sloga, predstavlja partnerstvo podjetja z Olimpijskim komitejem Slovenije - Združenje športnih zvez v okviru projekta Moja olimpijska norma ter pod okriljem pobude #vednopodpiraj.

Danes se vse več ljudi ukvarja s športom. Zdi se, da telesna dejavnost postaja pogoj za zdrav način življenja. Kakšne splošne značilnosti opažate med ljubljanskimi tekači?

Tekaški bum še ni ponehal, tudi statistika govori podobno. Udeležba na ljubljanskem maratonu je v zadnjih desetih letih strmo naraščala. Za vse več ljudi je življenjski cilj preteči maraton. Z dovolj treninga, potrpežljivosti, pravilno regeneracijo in prehrano je vse dosegljivo, vendar ljudje pogosto hočejo prehitro preveč. Govorim iz lastnih izkušenj, preteči maraton je zelo velik zalogaj. Veliko jih teče tudi z namenom, da bi izgubili telesno težo, in pogosto se pojavijo dodatni zapleti. Najti je treba ravnovesje, veliko ljudi tega ne upošteva in pregorijo, se poškodujejo ali pa se jim vse skupaj zameri in odnehajo.

Kaj svetujete še zelenim tekačem, kakšen pristop naj uberejo, da ne bodo prehitro obupali?

Odpravijo naj se po tekaško obutev, primerno njihovemu stopalu in načinu teka. Od opreme potrebujejo še udobno majico in hlače ter uro, ki meri čas in srčni utrip. Tempo začetnikov mora biti pogovorni, poslušati morajo sebe in napredovati postopoma. V prvih tednih naj vadijo trikrat na teden po pol ure in treninge postopoma dodajajo. Laže je, če tečejo v družbi, po možnosti v naravi. Pogosto se zgodi, da se ljudje najprej lotijo vseh drugih komponent vadbe, kot so intervalni trening, trening za moč ali pa trening za maksimalno porabo kisika.

Prisegate na nepredelano hrano – tisto, ki jo lahko naberemo, ulovimo, natrgamo, ujamemo in izkopljemo. Zaradi hitrega življenjskega tempa in celodnevnega delovnika pa vse to težko storimo sami. Po kakšnih živilih naj posežemo, ko se znajdemo med polnimi policami in nimamo časa kuhati sami?

Kupite sestavljeno solato, že pečeno meso ali ribo v konzervi, ta naj bo v ekstra deviškem olju. Zraven lahko brez slabe vesti pojeste pest oreščkov, če pa ste bolj sladkosnedi in potrebujete sladico, si privoščite osvežilno lubenico ali ananas. Predelano hrano odsvetujem vsem, ki se obrnejo name.

V čem je poleg uživanja nepredelane hrane še skrivnost vašega prehranskega načrta?

Moj cilj ni, da napišem, koliko česa naj ljudje pojejo, poskušam jih naučiti, kaj je pravilno prehranjevanje, kdaj kaj jesti in zakaj česa kdaj ne. Cilj je, da znajo prisluhniti svojemu telesu in mu dati tisto, kar v danem trenutku potrebuje in po čemer kliče. Ni treba komplicirati s številom obrokov, jesti moramo, kadar smo lačni. Da je zajtrk najpomembnejši obrok dneva, vsekakor ne drži. Bolj zdravo je, da skrajšamo »okno prehranjevanja«, kot pa da ves čas nekaj grizljamo.

Ob vsem znanju in izkušnjah presenetljivo še vedno pravite, da je prehransko svetovanje zgolj vaš konjiček. Razmišljate, da bi v prihodnosti postalo vaša služba?

Pravijo, da je najlepše, če svoj konjiček združiš s svojim poklicem, vendar če bi to naredil, bi izgubil konjiček. Tudi to, kar počnem v službi, zelo rad delam. Bomo videli, kaj bo prinesel čas, dolgoročno pa si želim še naprej pomagati ljudem.