Lipko, maskota eurobasketa

Ljubljana – Le malokdo, ki vsaj približno ve, da se bo jutri začelo najpomembnejše prvenstvo, kar jih je kdaj gostila naša država, ne pozna Lipkota, maskote letošnjega prvenstva. Oblikoval jo je Boris Lutman, zato smo ga povprašali, kako se je oblikovanja lotil, Lipkotu pa smo se pridružili tudi na tekmi Slovenije proti Franciji. O pomembnosti maskote za nacionalno zavest smo govorili s športno psihologinjo, spomnili pa smo se tudi Vučka.

Lipko je izjemno zaposlen možic, na sobotno tekmo je prišel naravnost iz Sevnice in tudi sicer bo septembra precej prisoten na različnih športnih in drugih dogodkih. Obiskoval bo šole, vrtce in se družil z različnimi generacijami, vsekakor pa bo športni duh vzdigoval tudi na tekmah eurobasketa. Na sobotni tekmi v Stožicah smo se lahko v živo prepričali, da ga navijači zelo podpirajo, najbolj zaželeno pa je fotografiranje z njim.

Pred začetkom tekme je tako pozdravljal obiskovalce pred Stožicami, med tekmo je ploskal, skakal in pozival navijače k čim glasnejšemu spodbujanju naših športnikov, med polčasom je podeljeval nagrade, ob koncu pa pozdravil obe ekipi ter pomahal tudi gledalcem pred televizijskimi zasloni.

Športni in ekonomski vidik

Lipko je torej vseprisotna maskota, kar je, gledano iz vidika športne psihologije, zelo pomembno. Saša Cecić Erpič, športna psihologinja na fakulteti za šport, pove, da je maskota pomemben vir identifikacije z nekim športnim moštvom, v primeru evropskega prvenstva pa s prvenstvom samim: »Je element, ki poveže različne posameznike v skupino med seboj povezanih posameznikov, ki imajo enak cilj – spodbujanje športne ekipe.« Poudarila je, da imajo maskote dvojen vidik – eden je sama identifikacija z moštvom oziroma prvenstvom, drugi pa sam ekonomski vidik, saj ljubitelji športa kupujejo navijaške rekvizite in izdelke, ki jih proizvajajo sponzorji te ekipe.

Podoben pomen kot maskote, pravi Cecić Erpičeva, imajo tudi sami nacionalni simboli, kot so zastave, grbi ali dresi reprezentance, ki spodbujajo nacionalno zavest in identiteto: »Dober primer uporabe nacionalnih simbolov v vlogi spodbujevalca nacionalne identitete so Hrvati, ki so s sistematično in premišljeno uporabo šahovnice na športnih dresih navzven dosegli prepoznavnost, na državni ravni pa visoko stopnjo nacionalne identitete in nacionalne zavesti.«

Meni še, da »Slovenija potenciala in uspehov naših športnikov na žalost ne zna promovirati na takšen način, saj smo z nepremišljeno uporabo nacionalnih barv na športnih dresih na velikih tekmovanjih dosegli le to, da nas še vedno zamenjujejo s Slovaško ali Rusijo«.

Lipko se ji zdi simpatičen in »nekako hudomušen«, v sklopu strokovne ocene pa meni, da se je Košarkarska zveza Slovenije (KZS) projekta lotila na visoki profesionalni ravni in da ničesar niso prepustili naključju.

Pri maskotah gre torej za nekakšno osebno izkaznico prireditelja – mesta ali države, s samo promocijo maskote, uradnega tekmovanja, izobešanjem zastav tekmovanja želi tako država ali mesto spodbuditi prebivalce in seveda turiste, da se kot gledalci ali navijači vključijo v tekmovanje. Predvsem pa naj bi maskota, pravi Cecić Erpičeva, »spodbujala 'fair play' in druge pozitivne vrednote, ki jih šport prinaša. Seveda je njena naloga, da spodbuja slovensko ekipo, a mora to početi na način, da s tem ne žali, ponižuje ali kakorkoli drugače omalovažuje nasprotnih ekip.«

Za Lipka je glasovalo 6095 ljudi

Lipko je prva zelena maskota na prvenstvih eurobasketa, zato, menijo na KZS, bo imel še posebno simbolno moč, »poleg vrednot države in prvenstva bo namreč predstavljal tudi pomen pozitivnega odnosa do narave in okolja«.

Maskoto so pripravili v družinskem oblikovalskem studiu Lutman, kjer so, kot najverjetneje vsi, ki so se prijavili na razpis KZS, sprva razmišljali o živalski maskoti. Boris Lutman razloži, da so pri sami pripravi na oblikovanje sprva razmišljali tudi o najprepoznavnejših slovenskih živalih, kot so človeška ribica, lipicanci in čebele, a so se na koncu vendarle odločili za lipov list, ki da je, tudi zaradi kampanje ob slovenski osamosvojitvi, Slovenija, moja dežela, med Slovenci še vedno najbolj prepoznaven simbol. Osnovni deli Lipka so tako telo, superge in lipovi listi, ki jih nosi na glavi. »Oblikovanje je bila kar težka naloga, saj je treba maskoto oblikovati v dinamično osebnost,« pove Lutman, »kar je bilo pri obliki drevesa še trši oreh«.

Odzivi so za zdaj, pojasni Lutman, »enkratni«. Da je bil Lipko med vsemi na razpis prijavljenimi maskotami najbolj všeč ljudem, pa dokazuje tudi način, kako je bil izbran – s spletnim glasovanjem na enem od časopisnih portalov. Zbral je kar 50 odstotkov vseh oddanih glasov, dobil jih je kar 6095, to je bilo 1282 več kot drugouvrščeni predlog.

In Lipkova zgodba? Na spletnih straneh KZS so zapisali, da »izvira iz sožitja narave in človeka, ki »je precej naravno, saj je Slovenija ena izmed najprepoznavnejših zelenih dežel v Evropi. Star je 21 let, natančno toliko kot naša država.

Najbolj priljubljena maskota kateregakoli športnega prvenstva, s katero smo se poistovetili tudi Slovenci, pa je vsekakor stari dobri Vučko iz olimpijskih iger v Sarajevu. Naj spomnimo, da ga je leta 1984 oblikoval akademski slikar Jože Trobec, na natečaj za maskoto pa se je takrat prijavilo več kot tisoč oblikovalcev. Vučko je bil med vsemi »prijavljenimi živalmi« edini volk, zanj pa so glasovali bralci takratnih dnevnih časopisov po vsej Jugoslaviji. Še danes je ena od maskot, ki je športnim navdušencem po vsem svetu najbolj ostala v spominu.