Litijski direktorici davka ne bi plačevali

Jari kači nejasne kombinatorike poslovanja med domom za starejše Tisje in središčem Šmelc v Litiji še kar ni videti konca.

Objavljeno
04. september 2015 18.06
SVC
Bojan Rajšek, Litija
Bojan Rajšek, Litija

Litija – Prvi oskrbovanci iz doma Tisje pri Litiji bi se skladno s pogodbo morali preseliti v medgeneracijsko središče Šmelc že sredi tega meseca, a je vodstvo Tisja zelo skrivnostno, koliko si jih sploh želi tja. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve še niso prejeli niti vloge, na podlagi katere bi lahko potrdili ali zavrnili ceno oskrbnega dne v Šmelcu, ki naj bi bila 19,81 evra.

Po naših informacijah je željo za selitev iz doma Tisje v Šmelc izrazilo manj kot deset oskrbovancev. Direktorica Tisja Vida Lukač je dejala, da bodo litijski dom skušali zapolniti pretežno z novimi starostniki. Ministrstvu so pred nedavnim predlagali povečanje kadrovskega normativa za 10 odstotkov, saj bodo imeli v Šmelcu t. i. gospodinjske skupine. Ko bodo nove zaposlitve odobrene, bodo na ministrstvo poslali tudi predlog nove cene dnevne oskrbnine, ki bo za 1,2 evra višja, kakor je zdaj v Tisju. Tomaž Čebulj z direktorata za socialne zadeve je povedal, da najemni prostori v Litiji ne smejo finančno obremeniti doma Tisje, in hkrati izrazil upanje, da jim bo Šmelc vendarle uspelo zapolniti, čeprav je povpraševanje zdaj precej manjše kot pred leti.

Direktorici doma Tisje kot najemnika in občinskega podjetja SVC kot najemodajalca Vida Lukač in Tatjana Kržišnik sta prejšnji mesec podpisali najemno pogodbo za opravljanje dejavnosti institucionalnega varstva starejših v Šmelcu. Zedinili sta se, da bo mesečna najemnina za 3858 kvadratnih metrov, ki jo bo plačevala litijska občina, 16.977 evrov, kar pomeni, da dom Tisje s plačilom najemnine ne bo imel nobenih stroškov, razen da bodo morali denar prenakazati na občinsko podjetje SVC. Kako bo občina, ki ima že zdaj za dobrih 10 milijonov neplačanih računov, zbrala toliko denarja, nikomur od poznavalcev razmer ni jasno.

Direktorici sta se tudi strinjali, da bo v primeru, da občina najemnine ne bo mogla plačevati domu Tisje, najemnik prvo leto v Šmelcu brezplačno, drugo leto bo plačeval 1,1 evra, tretje leto 2,2, četrto leto 3,3 in nato 6,12 evra na zasedeno posteljo na dan. Če bo v Šmelcu, ki premore opremljene prostore z 91 posteljami, zasedenih manj kot 85 odstotkov postelj, bo pogodba prenehala veljati.

Pomisleki ministrstva

Direktorici sta tudi zapisali, da je pogodba trenutno oproščena plačila davkov, še zlasti davka na dodano vrednost. Na direktoratu za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov so za Delo pojasnili, da za najem nepremičnine, ki vključuje tudi najem opreme in pripadajočih parkirnih mest, po zakonu o davku na dodano vrednost te dajatve res ni treba plačati. Toda z vidika sistema obdavčitve po zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb je najemnina prihodek najemodajalca, torej občinske gospodarske družbe SVC, ki se upošteva pri ugotavljanju davčne osnove in se obdavči po splošni stopnji 17 odstotkov. To pomeni, da je pogodba v tem delu brezpredmetna, saj davčne obveznosti določajo posamezni zakoni, so prepričani na finančnem ministrstvu.

V Šmelcu bo še šment

Litijski župan Franci Rokavec meni, da bo SVC skladno z letošnjim reprogramom dolgov in predvidenim novim reprogramom lahko posloval. Podjetje dolguje NLB in Delavski hranilnici skupaj dobrih 10 milijonov evrov in samo ni sposobno odplačevati mesečnih obrokov, zato mu ob strani stojijo občinski svetniki z županom na čelu, ki so doslej sprejeli že tri dokapitalizacije v skupnem znesku 6 milijonov evrov. Reprogram dolgov SVC, ki sta ga februarja z bankama podpisala Rokavec in Kržišnikova, pa je že mrtva črka na papirju, saj jima do 15. junija ni uspelo prodati 17 varovanih stanovanj nepremičninskemu skladu, prav tako ne do 15. julija lekarniških prostorov v Šmelcu.

Za nameček v zgradbi Šmelca, kjer bodo izvajali institucionalno oskrbo starejših, odstopajo talne obloge, kar morajo odgovorni popraviti. To je namreč opazila komisija ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ko je preverjala izpolnjevanje minimalnih tehničnih zahtev za izvajalce socialnovarstvenih storitev.