Tiskane izdaje
Ljubljana – V letu dni, odkar je Lekarna Ljubljana na valentinovo odprla svoj zavod Ljubhospic, je bilo v hiši, ki je trenutno edina tovrstna v Sloveniji, 71 sprejemov. V hiši z dvanajst posteljami je trenutno šest bolnikov, dva pa sta v postopku sprejema.
Kot je ob prvi obletnici delovanja povedal direktor Lekarne Ljubljana in zavoda Ljubhospic dr. Marjan Sedej, so zadovoljni, da so v tem letu dosegli vse, kar so si zastavili, čeprav so naleteli na kar nekaj ovir. Žal pa mu je, da niso uspeli prepričati države oziroma ministrstva, da slovenski zdravstveni sistem potrebuje takšno hišo in da bi bilo treba hospic umestiti na zemljevid slovenskega zdravstvenega varstva, saj to ni dejavnost, ki bi bila lahko odvisna izključno od dobre volje posameznih donatorjev.
Kaže, da koncesije ne bo
Spomnimo, da sta se ministrstvi za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter za zdravje še v začetku lanskega leta dogovarjali o podelitvi koncesije, ki bi omogočala možnost oskrbe ljudi z napredovano oziroma kronično neozdravljivo boleznijo in bi bila dodeljena na podlagi razpisa. Vendar pa je ministrstvo za zdravje spremenilo stališče in ni več naklonjeno podelitvi takšne koncesije.
Prvih deset mesecev, od februarja lani, so bili odhodki in prihodki zavoda Ljubhospic dobrih 450.000 evrov, od tega je Lekarna Ljubljana (LL) oziroma njen LL Grosist prispevala slabe tri četrtine tega denarja, je pojasnil Sedej. Nekaj deset tisoč evrov so prispevali partnerji LL, veliko pa je bilo malih donatorjev, ki so prispevali po 10, 15 ali 20 evrov predvsem preko položnic. Deset donatorjev pa pomaga pri zagotavljanju prehrane. Dejal je, da bo tudi letos za sredstva za Ljubhospic poskrbljeno in ne razmišljajo o tem, da oskrba ne bi bila več brezplačna. Vendar pa bo zaradi sprejetja zakona o lekarniški dejavnosti, ki med drugim lekarni prepoveduje imeti v lasti grosista, ki se ukvarja z veleprodajo, lahko prišlo do znižanja prihodkov, kar za LL pomeni 65 milijonov manj prometa na leto in približno štiri milijone manj finančnega učinka.
Največ onkoloških bolnikov
Sestra Emanuela Žerdin, vodja oskrbe v Ljubhospicu, je povedala, da so v tem letu imeli več kot 300 klicev in prošenj za sprejem. Hiša je bila v povprečju zasedena polovično. Najbolj, 71-odstotno, je bila zasedena junija, najslabše pa prvi mesec delovanja, to je marca, tako so imeli zasedenih največ 10 postelj hkrati. Kot je dejala, niso imeli polne sestave strokovnega osebja, veliko bolnikov tudi ni dobilo zdravniškega mnenja, nekateri pa so umrli, preden so zbrali potrebno dokumentacijo. V zadnjem letu so morali na novo so oblikovali ekipo zaposlenih, osnovo pa predstavlja osebje, ki je že prej delalo v hiši hospica, predvsem medicinske sestre z izobrazbo in dolgoletnimi izkušnjami.
Največ bolnikov je imelo onkološko diagnozo, med njimi je bilo dve petini moških. Najstarejši bolnik je bil star 96 let, najmlajši trije pa 40. Dve tretjini bolnikov je bilo iz ljubljanske občine, tretjina iz ostalih slovenskih krajev. V povprečju so bili nastanjeni 25,39 dni, najdlje 142 dni, najmanj pa osem ur, pri čemer je uporabnik prišel v Ljubhospic direktno iz hematološke ambulante. Vsem bolnikom skupaj so nudili 1803 dni hospic paliativne oskrbe. Poudarila je še, da umiranje v hiši Ljubhospica ni privilegij, pravica vsakega človeka je, da umre na dostojanstven način, zato si želi, da hiša ne bi nikoli več zaprla svojih vrat.
Lekarna si želi odpreti še kakšno hišo
Sedej je še dejal, da bi za zapolnitev vseh dvanajst sob v Ljubhospicu potrebovali vsaj še štiri sodelavce, kar pomeni, da bi bilo zaposlenih 25 ljudi, skupaj s pogodbenimi sodelavci pa 30. V LL si želijo, da bi se ljubhospic začel osamosvajati, s prodajo storitev tudi širšim partnerjem, v določenem času pa želijo odpreti še kakšno podobno hišo ter pri tem zagotoviti varno financiranje.
Poleg hiše Ljubhospica želijo letos urediti park do Ljubljanice za uporabnike, trenutno pripravljajo projekt za izvedbo (PZI), dogovoriti pa se morajo še o nekaterih formalnopravnih pogojih, saj zavod ne more financirati javnega dobrega. Lani so dokončno sanirali tudi zamakajočo ravno streho, ki je povzročala probleme vseh pet let, ko je hiša delovala v okviru Slovenskega društva hospic. Med letošnjimi načrti pa je Sedej omenil tudi ureditev dokumentacije za nadgradnjo hiše. Radi bi namreč uredili apartmaje za prostovoljce in prostore za izobraževanje, saj želijo oblikovati center izobraževanja za paliativno hospic oskrbo. Tako kot ima Medicinska fakulteta v Ljubljani katedro za paliativno oskrbo, bi želeli v Ljubhospicu imeti center za razvoj paliativne farmacije.
Na vprašanje, ali že sodelujejo s Slovenskih društvom hospic, pod okriljem katerega je hiša hospica delovala prej, nato pa jo je Lekarna Ljubljana skupaj z zemljiščem odkupila od ljubljanske občine, je Sedej dejal, da sodelovanja s SDH ni, vendar pa je prepričan, da se bo to zgodilo v dveh letih. Posamezni prostovoljci SDH pa v Ljubhospic prihajajo na lastno pobudo.
