V letošnjem tekmovanju se je za naziv evropske komisije potegovalo 12 mest iz 11 držav. To je nekoliko več kot lani, ko se je na tekmovanje prijavilo zgolj osem mest, a manj kot v prejšnjih letih, ko jih je kandidiralo 17 oziroma 18, na prvem izboru pa kar 35. Letos so sicer razširili krog sodelujočih, saj so se lahko prijavila mesta z več kot sto tisoč prebivalci (doslej je bila omejitev 200 tisoč) iz članic EU, kandidatk za članstvo ter Norveške in Liechtensteina. Strokovna komisija je pred nekaj tedni izbrala pet finalistov. Poleg Ljubljane so to še Essen (s 571 tisoč prebivalci deveto največje nemško mesto), nizozemski Nijmegen (166 tisoč prebivalcev), norveška prestolnica Oslo, kjer živi 624 tisoč ljudi, in švedska Umeå, ki šteje 118 tisoč prebivalcev in je, kot so zapisali v poročilu strokovne komisije, eno najhitrejše rastočih mest v Evropi.
Komisija je kandidate ocenjevala na podlagi dvanajstih kriterijev oziroma področij: spopadanje s podnebnimi spremembami, lokalni prevoz, zelena območja v mestu in trajnostna raba zemljišč, naravna in biotska raznovrstnost, kakovost zraka, obremenitve s hrupom, ravnanje z odpadki, ravnanje z vodo, čiščenje odpadnih voda, ekoinovativnost in trajnostno zaposlovanje, energetska učinkovitost in integralna politika do okolja.
Promet: Slovenska cesta
Pri zelenih območjih je izpostavljena »značilna zelena identiteta« Ljubljane. Ocenjevalci omenjajo tudi saditev številnih novih dreves v zadnjih letih, 40 hektarov novih parkov in oživitev nabrežij Save, poleg tega menijo, da je razvoj mesta osredotočen na že obstoječa naselja. Na področju ravnanja z vodami je bila Ljubljana tretja najbolje ocenjena, čeprav so tako podatki o izgubah vode kot porabi vode na prebivalca še precej visoki, so zapisali strokovnjaki. Kot pozitiven vidik so navedli »inovativno« zaračunavanje porabe vode, katerega rezultat naj bi bilo tudi zmanjšanje porab.
Pomanjkljiva infrastruktura za odpadke
Pri osmih merilih pa se je Ljubljana uvrstila niže od tretjega mesta. Kot četrto najuspešnejše mesto je bila ocenjena na področjih naravne in biotske raznovrstnosti, kakovosti zraka, obremenitev s hrupom in čiščenja odpadnih voda. Šele peto mesto si je prislužila pri spopadanju s podnebnimi spremembami, ravnanju z odpadki ter ekoinovativnosti in trajnostnem zaposlovanju. Kar zadeva podnebne spremembe, ocenjevalci sicer hvalijo velike načrte mestne uprave do leta 2050, vendar opozarjajo na pomanjkanje sodelovanja z zasebnim sektorjem ter širokopotezno, a preveč optimistično prometno politiko mesta, ki je sicer v poročilu strokovne komisije izpostavljena pri več področjih.
Pri ravnanju z odpadki je po mnenju strokovne komisije največji problem pomanjkljiva infrastruktura – omenjajo gradnjo regijskega centra za ravnanje z odpadki na Barju, ki bo predvidoma končan leta 2016, in objekta za energetsko obdelavo odpadkov. Ta je v pristojnosti države, toda odločitev za investicijo še ni bila sprejeta in je vprašanje, ali sploh bo. Pri ekoinovativnosti in trajnostnem zaposlovanju pa ocenjevalci opozarjajo na pomanjkljive informacije o načrtovani porabi proračunskih sredstev za izvedbo načrtov v prihodnosti.
Najslabše se je Ljubljana odrezala pri energetski učinkovitosti, zasedla je šele šesto mesto. Na tem področju je bila najbolje ocenjena Umeå, ki se v zadnjem desetletju lahko pohvali z 20-odstotnim zmanjšanjem rabe energije v javnih stavbah. V poročilu je pri oceni našega glavnega mesta sicer pohvaljen lokalni energetski koncept MOL, zastavljen do leta 2020, pa tudi gradnja energetsko učinkovitih objektov, ki jo izvaja mestni stanovanjski sklad.
Po ocenah strokovnjakov najbolje kaže Oslu
Če seštejemo uvrstitve mest po posameznih kriterijih, je bila daleč najbolje ocenjena norveška prestolnica, ki je kar pri polovici zasedla prvo mesto, le pri dveh (ravnanje z vodo in čiščenje odpadnih voda) pa se je uvrstila slabše od tretjega mesta. Boljše ocene od Ljubljane si je prislužil tudi Essen, prav tako za našo prestolnico nista veliko zaostala Nijmegen in Umeå. Lani je bila Ljubljana tretje najbolje ocenjena med štirimi finalisti; Bristol, ki si je v predizboru prislužil najboljše ocene, je bil tudi končni zmagovalec. Končno odločitev o zmagovalcu sicer sprejme žirija, ki ji bodo posamezni finalisti v sklepnem delu, ta bo konec junija, prej še predstavili svojo vizijo. Doslej je izbranec žirije štirikrat dobil tudi najvišjo oceno strokovne komisije, dvakrat pa se je končni izbor razlikoval od strokovne ocene iz predtekmovanja.