Tiskane izdaje
Veliki kohezijski projekt nadgradnje kanalizacijskega omrežja v Ljubljani ter občinah Medvode in Vodice velja za največji projekt v prestolnici, saj je ocenjen na več kot 111 milijonov evrov, končal pa se bo predvidoma konec leta 2020. Razdeljen je na tri dele: prvi obsega nadgradnjo sistema odvajanja komunalnih odpadnih voda v Medvodah in Vodicah ter gradnjo povezovalnega kanala v Ljubljani.
Za izvajalca je bilo izbrano javno podjetje Javna razsvetljava, vrednost del brez DDV je 28 milijonov evrov. V drugem sklopu projekta se bo začela nadgradnja centralne čistilne naprave (CČN), do konca leta 2020 jo bo zgradilo podjetje Riko skupaj s francoskim OTV. Vrednost teh del je ocenjena na več kot 40 milijonov evrov. Tretji sklop projekta pa obsega dograditev kanalizacije v mestni občini, skupna vrednost del brez DDV je okoli 39 milijonov evrov. Zaradi največje investicije v Ljubljani bo v prihodnjih treh letih razkopanih kar 261 cest oziroma petina vseh v občini.
V prestolnici bodo letos zagnali tudi največji energetski projekt, saj se bo začela gradnja plinsko-parne enote v Te-tolu. Ta bo po letu 2020 nadomestila najstarejši premogovni enoti v Mostah. Celotna vrednost investicije je ocenjena na 127,7 milijona evrov, Energetika Ljubljana pa jo bo večinoma financirala z dolgoročno zadolžitvijo. Za dobavo glavne tehnološke opreme so v družbi že prejeli devet ponudb.
Največji energetski projekt bo nova plinsko-parna enota v Te-Tolu. Foto: Roman Šipić/Delo
Po večletnih zapletih je švedska multinacionalka Ikea sredi decembra končno pridobila gradbeno dovoljenje. S tem se je začelo rušenje objektov in postavljanje protihrupne ograje. Vladislav Lalić, regionalni direktor Ikee za razvoj, je že pred časom napovedal, da bo Ikea v Ljubljani svetovna posebnost, saj je večina Ikejinih centrov zunaj mestnega obroča, tukajšnji pa bo dobesedno sredi mesta. Odprli naj bi ga leto dni po tistem, ko se bodo začela prva gradbena dela. Investicija je ocenjena na 90 milijonov evrov, od tega so zgolj za zemljišče odšteli 17 milijonov. Delo naj bi dobilo okoli 300 ljudi, na leto pa naj bi trgovino obiskalo od 2,5 do 3 milijone kupcev. Število kupcev v BTC naj bi se po njenem odprtju povzpelo s sedanjih 21 na 30 milijonov. Ikejin center bo gradilo devet izvajalcev. Glavni izvajalec za trgovino in parkirišča bo Pomgrad, Kolektor Koling bo izvajalec za infrastrukturo in ceste, IMP bo postavil električno napeljavo za trgovino, podjetje KM Instalacija pa bo izvajalec za strojne in vodovodne napeljave.
Ikea letos morda še ne bo odprta, a gradnja bi morala biti pri koncu. Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Hotel Intercontinental bo v prihodnjih letih na drugi strani Slovenske ceste, kot vse kaže, dobil konkurenco, saj je na zemljišču, ki ga je Zlatarna Celje kupila od družbe Erste Group Immoret, načrtovana stolpnica, ki bo enako visoka kot Deltin hotel. Njene namembnosti v Zlatarni Celje še niso razkrili, neuradno pa je slišati, da bo šlo za hotel višje kategorije. Pripravljalna dela za gradnjo so se začela že poleti, stolpnica naj bi imela 23 nadstropij. Projekt gradnje poslovne stolpnice City Tower, ki ga je pred časom načrtovala družba Erste Group Immoret, je bil ocenjen na 50 milijonov evrov, na Bavarskem dvoru pa bi morala stati že leta 2009. Zemljišče je konec leta 2016 kupila Zlatarna Celje.
Ljubljana bo ob Intercontinentalu kot kaže v letu 2018 dobila še en hotel. Foto Jože Suhadolnik/Delo
Cukrarna kot kulturni spomenik lokalnega pomena bo letos dočakala prenovo. Občina je namreč pred dnevi objavila razpis, s katerim do 25. januarja iščejo gradbince za ta dela. Po oceni občine bo prenova, ki bo dolgotrajna in zahtevna, stala 23,6 milijona evrov, od tega načrtujejo pridobiti 10,8 milijona evrov bruseljskega denarja, 2,7 milijona pa iz državnega proračuna. Prenova naj bi trajala dve do tri leta. MOL namerava v Cukrarni urediti sodoben galerijski prostor. Na okoli 25 tisoč kvadratnih metrih bodo poleg galerije še upravni prostori, knjigarna, kavarna, skladišča in drugi prostori.
Cukrarna bo prenovo kot kaže vendarle dočakala, preden se podre. Foto Tomi Lombar/Delo
Med manjšimi, a ne tako nepomembnimi investicijami, ki letos čakajo Ljubljano in njene prebivalce, je ureditev naravnega kopališča in plaže ob Savi. Čeprav je župan Zoran Janković pred leti napovedoval, da bo prva plaža v Ljubljani na Špici, se to ne bo zgodilo. Prva plaža bo tako na Savi, nedaleč od Črnuškega mostu, v bližini tamkajšnjih teniških igrišč. Ekološki projekt predvideva sanacijo brežine, ureditev dostopa do vode in postavitev ležalnih ploščadi. Investicija je ocenjena na 200.000 evrov, dela pa bo izvajal Hidrotehnik.
