Tiskane izdaje
Enaintridesetletni umetnik svoja prepričanja in življenjske nauke izraža z več vrstami ustvarjanja – s pisanjem pesmi, poezije, z ustvarjanjem elektronske glasbe, slikanjem na platno ter video produkcijo. V svoje delo poleg njegove začarano romantično obarvane osebnosti vpleta duh časa, ki je zanj predvsem ležeren in banalen. Ko išče svetlobo v temnih kotičkih univerzuma, se mu po glavo ne porajajo negativna eksistenčna vprašanja, temveč zadoščenje ob nepravilnosti sveta.
Glasba vaše glasbene skupine Matter opisuje svet, v katerem živijo mladi v Sloveniji. Kakšen je ta svet?
Kot skupina ste prvič nastopili v Kinu Šiška, konec septembra pa boste na njihovi osmi obletnici predstavili svoj drugi album Mrk. Zakaj tak naslov?
Sama beseda Mrk je zelo močna beseda in zato primerna, da zaokroži prihajajoči album. Želeli smo »mrkniti« lastno identiteto in identiteto drugih. Ljudje sprašujejo, zakaj se ne podamo v širni svet z angleščino, ampak to ne pride v poštev. Album zopet izide v slovenskem jeziku; morda smo malo »potelovadili« z njim, iskali nove besedne igre in povezave. Oktobra izide v povezavi z albumom še knjiga poezij z naslovom Mrak. Z njo nadaljujem delo, ki mu je pot v slovenskem prostoru odprl Tomaž Šalamun, spogledujem se tudi s poezijo Srečka Kosovela.
Kako kulturni zavodi in podobne institucije v Ljubljani in njeni okolici skrbijo za mlade umetnike?
Zelo dobro skrbijo za mlade nadobudneže, tudi mreženje poteka hitro in učinkovito. Če ima umetnik sveže in kvalitetne ideje, jih lahko hitro in primerno poceni uresniči. V Parizu bi isti projekt stal veliko več, drugod po Sloveniji pa bi ga bilo skoraj nemogoče izvesti. Je pa res, da je tudi v manjših slovenskih mestih zanje dobro poskrbljeno z različnimi kulturnimi društvi. Ljubljana je konec koncev konstrukt vseh slovenskih krajev in intelektualcev. Veliko dobrih umetnikov pride s periferije in nato skozi življenje postanejo novi Ljubljančani.
Na odru v Kinu Šiška se vam bo pridružila rockerska skupina Persons from Porlock, s katero ste tudi posneli pesem in videospot. Vaša spojitev je na prvi pogled nenavadna, ali lahko rap in rock hodita z roko v roki?
Seveda, in to že desetletja. Začelo se je v New Yorku, ko je leta 1977 za ves dan zmanjkalo elektrike. V takratnem duhu časa, ko je mesto na neki način propadalo zaradi gospodarske krize in naraščajoče kriminalitete. V noči brez elektrike so glasbeni navdušenci v trumah vlamljali v trgovine, kradli gramofone in tako so glasbo z gramofonskih plošč začeli vrteli tudi raperji. Povezovati so se začele glasbene zvrsti novega vala, punka, hiphopa, rocka, metala ... Glasba skupine Persons from Porlock je drugačna od naše, toda ideologija je ista, predelati in na novo definirati stare glasbene zvrsti. Takoj ko smo se spoznali, smo skupaj preživeli več ur in preigravali različne glasbene melodije kot enoten band. V oznanitvi sodelovanja smo si nadeli ime Matter and Persons from Porlock Orchestra.
Poleg glasbe se radi ukvarjate s slikanjem. Od kod znanje in inspiracija? Lahko pričakujemo kakšno razstavo?
Povečini slikam, kadar sem dobre volje. Nisem ravno trpeči Werther, ki se smili samemu sebi. Nasprotno, patetiko sovražim. Umetniki, ki se utopijo v lastni umetnosti, imajo po mojem mnenju napačno sporočilo za mlade, saj je treba življenje proslavljati. Pri slikanju se ne obremenjujem s tehniko ali razstavami. Ko slikam, izražam svoje občutke, pa čeprav to pomeni v dani mrkosti narisati eno črto. Ne le slike, tudi poezija, glasba in film izhajajo iz iste težnje po izražanju. Ne trdim, da znam vse to, a rad se izražam prek teh kanalov.
Posneli ste že nekaj filmov. Boste kdaj kakšnega tudi režirali?
Z veseljem bi se nekega dne lotil snemanja filmov. To bi bila lepa in zaokrožena celota mojega dela. Sem velik privrženec japonske umetnosti in filozofije vabi sabi. Narediti nekaj prefinjenega iz nečesa nepopolnega v popolnem trenutku. Gre za zadoščenje ob preprostih, a zaradi tega najlepših stvareh v življenju. V tej filozofiji ne cenijo orjaških marmornatih kipov, tu so pomembnejše male umetnine iz organskih materialov.
Kateri del Ljubljane je vaš navdih in kaj bi v mestu spremenili?
Ljubljana je čudovita. Mesto ima metropolitanski pridih, vseeno pa ga sestavljajo ljudje zemlje. Po vsem svetu ljudje iščejo ekološke pridelke, pri nas rastejo za vogalom. V Sloveniji ni težko paziti, kaj jemo. Mislim, da bi se o kulinariki marsikaj od nas naučili sami Francozi. Poleg dobre kulinarike bi opozoril na arhitekturo, predvsem Jožeta Plečnika, ki je po mojem mnenju imel izvrsten smisel za estetiko in uporabnost. V svoja dela je vdahnil filozofijo in poezijo. Tudi Šubic je s svojim Nebotičnikom zadel v polno. Veliko predelov Ljubljane je še neizkoriščenih, a sem prepričan, da jo bodo še naprej delali tako lepo in uporabno. No, če bi vseeno imel kaj besede, bi morda v kakšnem mestnem parku postavil manjši oder, da bi kot v stari Grčiji ljudje lahko stopili nanj in povedali svoja nova dognanja. Mislim, da bi to prispevalo h kulturi meščanov.
