Tiskane izdaje
Ljubljana – Ljubljančani v jedru glavnega mesta najbolj pohvalijo infrastrukturo, predvsem zaprtost središča za promet, dogajanje, zabavo in živahnost. Približno desetino pa motijo promet, gneča, brezdomci, visoke cene, umazanija, neurejenost in hrup.
Prebivalce ožjega mestnega središča pa še izraziteje zmotijo promet, (ne)dostopnost, hrup, mladina in poulični glasbeniki. Bolj kot ostale Ljubljančane jih poleg dostopnosti moti tudi število parkirnih mest. Tretjina Ljubljančanov v mestnem jedru ne pogreša ničesar. Dobra desetina bi želela več dogajanja, zabave in prireditev, čeprav manj kot v preteklem letu.Prebivalci mestnega jedra najizraziteje pogrešajo trgovine.
Dve tretjini meščanov vsaj enkrat na teden v središču
To so glavne ugotovitve raziskave Odnos meščanov do turizma, ki ga je že drugo leto izvedel Turizem Ljubljana z agencijo Valicon. Direktorica Turizma Petra Stušek je pojasnila, da je anketiranje potekalo na terenu in na spletu s pomočjo panela Jaz Vem, med 17. julijem in 13. avgustom, v dveh tedenskih sklopih z dvotedenskim zamikom. Meščane, stare od 15 do 75 let, so spraševali v času, ko je največ prostočasnih turistov, ki jih je največ v središču mesta; poslovni turisti pa so v Ljubljani bolj jeseni in spomladi in meščanom niso toliko opazni. Tako kot lani so anketirali 300 Ljubljančanov, ki so bili letos reprezentativno razporejeni po vsej Ljubljani, glede na gostoto prebivalcev po četrtnih skupnostih, tako so pridobili primerljive podatke z lanskim letom. Dodatno pa so anketirali še 200 prebivalcev starega mestnega jedra.
Kot je povedala Stuškova, je v Ljubljani po nočitvah 95 odstotkov tujskega turizma, le pet odstotkov turistov je Slovencev, vendar pa je poleg nočitev treba upoštevati tudi spremljajoče aktivnosti, kulinariko in prireditve. Dve tretjini Ljubljančanov mestno jedro tako kot lani obišče vsaj enkrat na teden, predvsem se sprehajajo in obiskujejo lokale. »Meščani imajo do turizma pozitiven odnos, vidijo ga kot dejavnik, ki prispeva k razvoju mesta, od katerega ima skupnost koristi. Menijo, da pomaga pri razvoju lokalnega gospodarstva, pa tudi pri kakovostni ponudbi prehrane, razvoju zabave, možnosti za nakupovanje in na splošno prispeva h kakovosti življenja v Ljubljani,« glavne ugotovitve povzame Stuškova. Med manj všečnimi dejavniki je raziskava pokazala, da se stanovalci starega mestnega jedra zaradi množice turistov počutijo utesnjene, vendar se jih skoraj dve tretjini zaradi turizma ne bi odselilo iz Ljubljane. Eden od desetih prebivalcev, ne glede na to, kje živi, pa navede, da ima turizem slab vpliv na kakovost življenja.
Potrebovali bi več prireditev izven mestnega jedra
Stuškova je še povedala, da se zavedajo mogočih posledic večjega števila turistov, ki jih mestni center ne bi prenesel, bi jih pa prenesle namestitvene kapacitete. Izredni pomen vidi v uravnavanju turističnih tokov v Ljubljani s prireditvami izven ožjega mestnega jedra, kar spodbujajo z vsakoletnim razpisom za sofinanciranje prireditev na javnih površinah, v ta namen že več let sofinancirajo tudi programe različnih turističnih društev. Pomemben je tudi razvoj turizma v 25 občinah, ki obkrožajo Ljubljano. Meni, da je še veliko manevrskega prostora in da je meja, ki bi jo ljubljanski turizem še lahko prenesel, še daleč. Po številu nočitev na prebivalca je Ljubljana med 64 evropskimi mesti na 42. mestu.
Ljubljanski župan Zoran Janković je ob tem opozoril, da je cilj ljubljanskega turizma doseči milijon turistov, ki v Ljubljani ostanejo tri dni; zdaj dobrih 800.000 turistov ostane približno dva dni. Lansko leto je Ljubljana zaključila z okoli 1,3 milijona nočitev, v prvih devetih mesecih letos pa jih je bilo 1,2 milijona. Decembra ima staro mestno jedro milijon obiskovalcev, pa nikoli ni bilo nobenega incidenta, je izpostavil Janković.
Kaj pravijo stanovalci v starem jedru
Kako je živeti v starem mestnem jedru, smo povprašali stanovalce. Prebivalci opažajo, da se je v zadnjih letih zelo podražila kava, ker gostinci ceno prilagajajo turistom, to pa velja tudi za druge dobrine, tudi na osrednji mestni tržnici, še posebno v zadnjem letu. Še posebno stanovalci Mestnega trga ugotavljajo, da vse težje pridejo domov zaradi hude gneče, še posebno poleti. Zaradi poplave turistov se je po stari Ljubljani zelo težko voziti s kolesom, pa tudi pešačenje je močno ovirano.
Ker je staro mestno jedro zaprto za promet, imajo omogočeno dostavo samo med 6. in 10. uro, kar še posebno tistim, ki so v tem času v službi, ničesar ne olajša. Za manjše nakupe imajo sicer na voljo trgovino na Stritarjevi, za nakupe tehničnega materiala pa ni nobene. Opažajo, da so trgovine v središču mesta vse bolj prilagojene turistom, prodajajo različne spominke, izdelke iz medu, kozmetike, dolenjske dobrote, vina itd. V bližini je sicer Maksimarket, ki je od Mestnega trga oddaljen 800 metrov, tam pa so cene tudi višje kot drugje. Zato se morajo po večjih nakupih odpeljati v kakšno od nakupovalnih središč izven središča.
Kavalirji vse bolj samo za turiste
Ko pridejo iz trgovine, morajo avto parkirati 500 metrov stran od stanovanja in nositi težke vrečke in se izogibati množici turistov. Kavalirji, ki so bili vpeljani predvsem zato, da bi stanovalcem olajšali življenje, pa postajajo vse bolj namenjeni turistom. Tako na primer vozijo prtljago turistom, ki parkirajo v garažni hiši pod Kongresnim trgom, do hotelov v stari Ljubljani, kjer so nastanjeni, turiste vozijo tudi na oglede po Ljubljani. Tako niso vedno dosegljivi za meščane, ki morajo pogosto nanje čakati tudi po pol ure in več; to pa je še posebno za starejše, ki prevoz potrebujejo zaradi težkih vrečk, pa tudi za mlajše s kakšnimi poškodbami, zelo neugodno.
Moti jih tudi hrup, ki je največkrat povezan z lokali, ki imajo na ulici nameščene zvočnike, da bi privabljali turiste. Pogosto se dogaja, da ponoči, ko se že vse umiri, iz lokalov sredi noči pridejo pijani turisti, ki kričijo, urinirajo in bruhajo; še posebno je to moteče poleti, ko imajo stanovalci odprta okna. Podobne težave imajo tudi stanovalci v bližini Kongresnega trga, še bolj s hrupom kot kot z dostavo iz trgovine. Mnogi zaradi premočnega hrupa uporabljajo čepke za ušesa tudi ves dan, ne samo ponoči.
Nekateri razmišljajo o selitvi
Med drugim ugotavljajo, da bo po prenovi Gallusovega nabrežja na voljo vsaj za pol manj parkirnih mest, kar je po njihovem spet bolj v prid turistom in ne prebivalcem. V garažni hiši pod Kongresnim trgom so stanovalcem ponudili najnižjo etažo, ki ima dva izhoda, vendar je dvigalo vodi samo na Slovensko cesto in ko nosijo težjo prtljago ali prihajajo z večjih nakupov, morajo tisti, ki stanujejo na Mestnem trgu, s težkimi vrečkami prehoditi nekaj sto metrov več. Poleg tega jim je bilo rečeno, da bodo za parkiranje v tej garažni hiši stanovalci plačevali 50 evrov na mesec, zdaj pa plačujejo 70 evrov, kar je na leto 840 evrov, zato jih večina v tej garažni hiši ne parkira, saj za parkiranje na Gallusovem nabrežju plačajo 110 evrov na leto. Eden od prebivalcev Mestnega trga zaključi: »Imam občutek, da si občina želi, da bi se stanovalci izselili iz stare Ljubljane in prišli smo tako daleč, da o tem tudi že razmišljamo.«
