Ljubljana – Ob slovenskem kulturnem prazniku je Zveza kulturnih društev Ljubljana, ki trenutno povezuje 132 dejavnih kulturnih skupin, danes v kulturnem središču KULT3000 na Metelkovi že desetič zapored podelila osem priznanj ljubiteljskim kulturnim društvom ter posameznikom za kulturne dosežke v MOL.
Zlato priznanje je prejela Mileva Sovdat iz Šentjakobskega gledališča Ljubljana za izjemno bogat gledališki opus z več kot 1000 odrski nastopi; v 40. letih odrskega ustvarjanja je prejela številne nagrade, med drugim Linhartovo listino za življenjsko delo.
Podelili so tudi tri srebrna priznanja. Med prejemniki je učiteljski pevski zbor Slovenije Emil Adamič za 90-letno delovanje, v katerem je dobil številne nagrade doma in na tujem in pomembno zaznamoval zborovsko kulturo na Slovenskem. Vokalni band Kreativo je v izjemno uspešnem letu 2016 osvojil zlato priznanje na mednarodnem tekmovanju Vokal Total v avstrijskem Gradcu v pop kategoriji ter zlato priznanje Ward Swingla in pomembno prispeva k razvoju in promociji a capella glasbe pri nas in na tujem. Srebrno priznanje je prejela tudi zborovodja Karmen Banko, ki vodi vokalno skupino Domen in mešani pevski zbor Plamen, poleg odraslih pevskih zborov pa še tri šolske, za izjemen strokovni prispevek na področju zborovske glasbe.
Bronasto priznanje je prejel KUD Janez Kuhar za aktivno in uspešno ohranjanje in nadaljevanje dela Janeza Kuharja, prvega dirigenta otroškega in mladinskega radijskega zbora. Podelili so tudi tri častna priznanja. Prejeli so jih Vilma Rupnik iz Studia za svobodni ples, za izjemne dosežke in dolgoletna prizadevanja na področju sodobne plesne umetnosti, še posebej izraznega plesa,Štefan Horvat iz Likovnega društva Rajko Slapernik za dolgoletno pozitivno in ustvarjalno delovanje na likovnem področju, kjer se je izkazal kot likovni pedagog, pobudnik in soustanovitelj likovnih skupin in Matko Zdešar iz mešanega pevskega zbora »Zora« Janče, za dolgoletno aktivno delovanje v različnih kulturnih društvih in pomemben prispevek k organizaciji in promociji ljubiteljske kulture.
Nagrajenci so poleg listine prejeli tudi kovinsko skulpturo stiliziranega Ljubljanskega piskača na marmornatem podstavku v zlati, srebrni ali bronasti polituri, ki ga podeljujejo zadnja tri leta. Idejno ga je zasnoval in oblikoval slikar in grafik Lojze Adamlje, izdelal pa ga je kipar in livar Matjaž Štine. Ljubljanski piskači so bili mestni piskači in goslači, ki so v Ljubljani delovali od leta 1544. Na lesenem podestu, ki je bil speljan okoli Stolpa piskačev na Ljubljanskem gradu, so vsak dan ob 11. uri zatrobili na tri pozavne in en kornet in s tem naznanjali meščanom, da se bliža 12. ura, čas za kosilo. Piskali so tudi ob oznanilu raznih slavij ali pomembnih gostov pri predstavnikih takratnih ljubljanskih oblasti. Kdaj je ta navada zamrla, ni znano, viri pa jo omenjajo še v 17. stoletju.