Ljubljansko ogledalo: Dijak predstavo na ogled postavi

Transgeneracije – festival sodobnih umetnosti mladih, ki bo potekal od 10. do 20. aprila v Cankarjevem domu.

Objavljeno
14. april 2017 21.23
Gledališka šola Prve gimnazijeMaribor Ljubljana 13.4.2017 [gledališče,gimnazija maribor]
Tina Lešničar
Tina Lešničar
»Zdaj nismo več samo delavke. Smo svobodne. Soustvarjamo pri uspehu podjetja. Vendar pa smo odgovorne tudi za neuspeh,« modruje pet mladih delavk, ki so se ravno osvobodile vseh spon izkoriščevalskega lastnika. Med postavljanjem miz v V, oval ali v ravno vrsto, kar pač omogoča najboljši energijski pretok med enakopravnimi svobodnimi posameznicami, se tri že »žrtvujejo«, da bodo prevzele vodstveno vlogo.

Nadaljevanje je znano. Dinamična, duhovita, privlačna in dobro odigrana igra, naslovljena Živinska komedija, ki so jo dijakinje gledališke šole Prve gimnazije Maribor odigrale v četrtek v sklopu festivala sodobnih umetnosti mladih Transgeneracije, se je namreč navdihovala v knjižni predlogi Živalska farma Georgea Orwella. A čeprav se je pet mladih gledališčnic, ki v duhu samoupravljanja režije predstave niso prepustile režiserju, odločilo Orwellov animalizem spet učlovečiti, predstava ni izgubila svoje satiričnosti. Še več, zaradi izvirne scenografije, precej bogate kostumografije in seveda privlačnih mladih igralk je postala verjetno še bolj zanimiva za še tako pišmeuhovske srednješolce, ki bi si jo zaradi očitnih atributov z veseljem ogledali in se mimogrede naučili še nekaj o človekovi izkoriščevalski naravi in družbenih sistemih. Interpretacija knjižne predloge in angažiranost predstave z dodanim končnim pogledom v prihodnost – nekakšnim nagovorom človeka v letu 2050, se je zdela kar preveč zrela in odrasla, izvedba pa že skoraj na ravni kakšnega profesionalnega gledališča.

To seveda ni vodilo festivala, ki sicer na »resen« oder postavlja umetniška dela dijakov, ki jih v večini navdihujejo maturitetna besedila, med aktualnimi družbenopolitičnimi tematikami pa se pogosto znajde tudi begunstvo. Kot je dejal tudi eden od selektorjev festivala Matej Bogataj, bistvo teh predstav ni to, da se poskušajo približati nivoju profesionalnega, odraslega gledališča, pač pa da mladi usvojijo prvine gledališkega jezika in se naučijo v njem izražati. Zato so pri nagrajevanju del, ki se znajdejo v precej močni konkurenci, v minulih sezonah upoštevali predvsem avtentičnost umetnosti mladih.

Srednješolski polprofesionalizem

»Vsaka generacija in vsaka skupina nosita svoj kreativni naboj. Svet umetnosti izrabi kot prostor za izražanje lastnih stališč ter za odkrito in sproščeno raziskovanje svojih zapletenih problemov ter dojemanja tukaj in zdaj,« dodaja Barbara Rogelj, vodja kulturnovzgojnega in humanističnega programa v Cankarjevem domu, ki je z leti med prijavami opazila tudi strahovita nihanja v kakovosti del, ki izvirajo iz različnih pogojev ustvarjanja. »Nekje so recimo gledališke šole skoraj polprofesionalne, tam delujejo akademsko izobraženi gledališki mentorji, spet drugje je več entuziazma. V zadnjem času pa se je s pojavom srednjih umetniških šol, recimo gledališke gimnazije, ta razkorak med zanesenjaki in tistimi, ki ustvarjajo znotraj šolskega programa, še povečal,« pripoveduje.

Festival Transgeneracije, ki je posvečen detekciji kritičnosti dijakov in njihovemu odzivanju na družbeno dogajanje skozi različne umetniške prakse, je izšel iz prireditev, ki so se na začetku osemdesetih let pod naslovom Podobe trenutkov, na pobudo Šubičeve gimnazije, da bi predstavljali kreativne dosežke ljubljanskih dijakov, začeli odvijati v Cankarjevem domu. »Če so Podobe trenutkov izražale kreacijo navdiha, ki poišče svoj umetniški izraz, smo na začetku novega tisočletja dobili najprej Generacijo X, potem Transgeneracije Y, od leta 2003 pa se festival dijaške ustvarjalnosti imenuje Transgeneracije,« pojasnjuje Rogljeva.

Festival bo letos v Cankarjevem domu potekal od 10. do 20. aprila, na ogled postavlja tudi likovna, fotografska in videodela, prav tako je bilo mogoče prisluhniti recitalu najboljših slovenskih srednješolskih haikujev. Poudarek je na gledaliških in plesnih predstavah, organizatorji pa v zadnjih letih opažajo manjše zanimanje za nekdaj močna področja, kot sta na primer literarno ustvarjanje in esejistika. Z leti se je festival z ljubljanskih srednjih šol razširil na vso Slovenijo, tako se ga je letos udeležila kar nekakšna koroška dijaška gledališka reprezentanca, ki je uprizorila Shakespearov Sen kresne noči v priredbi Andreja Rozmana Roze in v režiji Alenke Hain ter s predstavo razprodala Kosovelovo dvorano.