Ljubljansko ogledalo: Na obeh straneh (ne)kulturnih zidov

Poslušanje koncerta pred Križankami prepovedano.

Objavljeno
24. julij 2015 15.31
Koncert 2 Cellos, publika, obiskovalci
Tina Lešničar, Ljubljana
Tina Lešničar, Ljubljana

Včasih se je odziv občinstva na koncertih in s tem priljubljenost izvajalcev meril tudi po razočarani množici, ki je ostala pred vrati. Mediji so recimo pisali: »Koncert je bil razprodan. A še toliko in toliko navdušencev je dogodek spremljalo na drugi strani zidov Križank.«

Četrtkov koncert 2Cellos v Križankah sicer ni bil razprodan, toda bilo je nekaj takih, ki niso mogli odšteti 39 evrov v predprodaji ali 49 na dan koncerta. Za stojišča, da ne bo pomote. Do nedavnega je zanje obstajala alternativa: poslušati koncert zunaj obzidja. A to so bili neki drugi časi.

Festival Ljubljana, ki upravlja Križanke, je, baje zato, da bi poslušalcem znotraj obzidja zagotovil čim bolj nemoteno glasbeno izkušnjo, pred leti najprej uvedel delno zaporo okoliških cest za promet. S čimer so se strinjali vsi, razen stanovalcev Stare Ljubljane, ki morajo zato do svojih domov po odročnih in neoznačenih obvozih.

Četudi je bila zaprta, je bilo denimo s Zoisove ceste med koncertom kdaj pa kdaj še slišati kakšen glasen moped. Lani so tako prometne prepovedi v času prireditev še poostrili. Zoisova in del Emonske ceste sta zdaj zaprti za ves promet, tudi za mestne avtobuse. Znake, ki opozarjajo, da sta tu mimo prepovedana tudi hoja in kolesarjenje, pa človek tako redko vidi, da jih večina spregleda. Zato jo je nekaj ljudi mirno mahnilo mimo in se, kot je bilo v navadi od nekdaj, posedlo po klopcah okoli Križank. A še preden sta Hauser in Šulić dobro zagodla, že so jih razgnali redarji.

Ja, težko je verjeti, toda poslušanje koncerta v parku ob Križankah je prepovedano! Lahko si mislimo, kako bi se odzvali Dunajčani, če bi jim rekli, da se tisti, ki ne kupijo vstopnic, ne smejo več zbirati pred operno hišo in poslušati prenosa.

Naskok na obzidje

Prepovedati poslušanje koncerta okoli Križank je tako rekoč rušenje družbene institucije, ki je obstajala od nekdaj. Generacije mladih, ki »niso imele za karto«, so koncerte doživljale prav tako živo, četudi zunaj obzidja. Najboljše pozicije v parku okoli Križank so bile zasedene že več ur pred koncertom. Najbolj gibčni so, ob splošnem sodelovanju tistih spodaj, kot spidermani naskakovali zid, se potuhnili, ko so dobili solidarnostni znak, da prihaja nevarnost, ko pa jim je uspelo zasesti avditorij, ne da bi jim kateri od varnostnikov, ki so paradirali po obzidju, stopil na prste, je bila to skupna zmaga. Za dobro razgledno točko so veljala tudi okoliška drevesa, kjer je z vej kot v grozdih visela mladež. Koliko truda – in to za kulturni dogodek!

Seveda je res, da so zunanji poslušalci včasih pozabili, da so tudi oni pravzaprav na koncertu, in so znali preglasiti dogajanje na odru. To je bilo bolj pomanjkanje poslušalske kulture, ki je nedvomno nadvse moteče, vendar ga ne kaže posploševati. Če bi takrat varnostniki nekulturneže raje opominjali na pravila vedenja na koncertu, jih danes morda ne bi bilo treba odganjati.

A kultura ni hec. Glasbi je treba zbrano prisluhniti, eliminirati šume iz okolja in druge moteče elemente. Neprodušno zapreti in sterilizirati open air prireditve. Naj bo kot v Gallusovi dvorani. Kulturo je treba elitizirati, da jo nemoteno uživajo samo tisti, ki si lahko kupijo vstopnico, raja pa naj jih ne moti s postopanjem okoli prizorišča. Bognedaj, da kdo na oni strani zakašlja in si drzne zmotiti ključen pasus v stavku in uničiti popolno levitacijo, združitev z visoko umetnostjo. No, če se takrat iz preddverja razleže glasno režanje, je to seveda druga stvar. Veseljak je vendar kupil karto in na svojem ozemlju lahko počne, kar se mu zljubi. Lahko tudi ves koncert preždi za točilnim pultom, če hoče. A včasih hoče za petdeset evrov, ki jih je odštel, vsaj videti izvajalce na odru. V nagnetenem stoječem avditoriju v četrtek pa to za vse ni bilo mogoče. Mnogi so glasbenika uzrli le, ko sta se prikazala na veliki video projekciji.

S te perspektive se zdi spremljanje koncerta na drugi strani zidu, na klopi v hladnem parku, celo boljša opcija. Če bi bilo pač poslušanje v parku dovoljeno ...