Tiskane izdaje
Ljubljana – Medtem ko evropske oblasti v luči zadnjih večjih migracij podaljšujejo mejne kontrole, postavljajo »tehnične ovire« in zaostrujejo azilno zakonodajo, avtorji razstave Migracije: Pogledi, ki si jo je še jutri − nekaj dni pred mednarodnim dnevom migrantov – mogoče ogledati v državnem zboru, poudarjajo, da so migracije del nas vseh – tako ali drugače. »Govorimo o tem, da ljudje prihajajo, toda ljudje od tu tudi odhajajo,« meni Romana Zajec iz zavoda Apis, ki je ena od producentk razstave. In medtem ko politična elita, kot poudarja kustosinja razstave Manca Juvan, ustvarja strah med ljudmi, je sporočilo razstave, ki prikazuje perspektive migrantov, »odločitev za človeškost«.
»Moja ganeracija ni bila priča množičnim migracijam. Medvojne in povojne zgodbe sicer poznamo, a niso del našega kolektivnega spomina, zato jih ne čutimo. In v tem današnjem senzacionalističnem medijskem pokrivanju dogodkov in izkoriščanju teme migracij v politične namene, se je ustvarila neka paranoja,« razmišlja Manca Juvan, ki je pred tem s fotografskim objektivom med drugim beležila zgodbe žensk v Afganistanu.
»Odločiti se, da zapustiš svoj dom, da zapuštiš vse, kar ti je še ostalo, ni lahko,« poudarja Manca Juvan. Tudi misli o tem je strnila v video zapis, ki nosi naslov Solidarnost, ne dobrodelnost. Sicer pa sklop transmedijskih razstav s skupnim naslovom Migracije: pogledi predstavlja izkušnje in različne poglede na aktualno temo preseljevanja s poudarkom na zgodbah posameznikov, ki so se priselili v Slovenijo. Sodelovali so tudi dijaki Srednje šole za oblikovanje in fotografijo, ki so raziskovali izkušnje mladih migrantov v Sloveniji. »Del razstave govori tudi o migraciji iz ljubezni in predvsem o tem, da je multikulturnost mogoča.«
Razstava po besedah Mance Juvan posredno govori tudi o državni politiki do migracij. »Zgodbe ne govorijo neposredno o migracijski politiki države kot take, ampak govorijo o sposobnostih posameznika do same integracije, ker kar zadeva sam birokratski aparat, je to otežkočeno do te mere, da se posamezniku lahko začne mešati; od pridobivanja razno raznih statusov in zahtev po dokumentih, ki niso poenoteni v vseh državah sveta, dolgotrajnih postopkov, da ne govorim o pridobivanju državljanstva v Sloveniji, kar je nehuman proces,« še meni kustosinja razstave Migracije: pogledi. »Tako puščajo človeka v nekem limbu, ko ne more zares niti zaživeti. Je v nekem medprostoru in se nekako prebija. Saj živi, toda ne čisto zares.«
