Ljudska kuhinja še brez štedilnika

Ljubljana – Da bo nekdanja gostilnica Pod strehco, nasproti moščanske tržnice, postala ljudska kuhinja, je bilo napovedano za december. Ker so se obnovitvena dela zavlekla, bodo, kot pravijo ustanovitelji, tam prve obroke razdeljevali najprej konec tega meseca.

Čeprav so odprtje napovedovali že za december in potem za februar, bodo tople obroke v ljudski kuhinji na Zaloški 42, ki jo ustanavlja humanitarni zavod Pod strehco, začeli deliti predvidoma konec marca. »Večino del poskušamo opraviti v okviru donacij, na katere pa je navadno treba počakati. Pri splošnih obnovitvenih delih pomagajo prostovoljci Karitasa, za strokovna dela pa potrebujemo strokovnjake, in da ti pridejo zastonj, jih je treba počakati,« zamudo pri odprtju pojasni Alenka Marter, predsednica sveta zavoda Pod strehco in guvernerka slovenskih lions klubov, in opozori, da v kuhinji za zdaj tudi še ni ne štedilnika ne nape. Hkrati humanitarni zavod, potem ko je odšla Nastja Škopac, trenutno nima novega uradnega vodje. Marterjeva pričakuje, da ga bo svet kmalu imenoval, sicer pa zatrjuje, da obnova nekdanjega gostinskega obrata poteka. »Ker projekt večinoma temelji na prostovoljstvu, kdaj nastanejo manjši zapleti.«

Donacije so premalo

Projekt ljudske kuhinje se je začel pred dvema letoma na pobudo lions kluba Bled Golf, na pomoč pa so priskočili Karitas, Rdeči križ, Zveza lions klubov Slovenije, Zveza prijateljev mladine Moste-Polje, Zveza rotary klubov Slovenije in številni prostovoljci. Od trgovcev podarjene viške hrane že delijo v Mariboru, Celju in Trbovljah, zdaj bo svojo kuhinjo, ki je širši projekt, dobila Ljubljana. »Pri projektu živimo od upanja,« nadaljuje Marterjeva. »Tako tudi upamo, da nam ga bo z donacijami uspelo trajno nadaljevati.«

Denar – okoli 37 tisoč evrov – za zagon humanitarne dejavnosti so zbrali na dveh smučarskih dogodkih, prostor na Zaloški pa jim je po dveh letih čakanja v brezplačno uporabo dala mestna občina. Čeprav so na zavodu občini ponudili soustanoviteljstvo, ga je ta zavrnila. »Če bi občina postala soustanoviteljica, bi lahko s projektom kandidirali na razpisih za finančna sredstva, kar pomeni, da bi bil lahko veliko bolj trajne narave,« je prepričana Marterjeva. »Samo z donacijami, ker gre zgolj za kampanjsko financiranje, se ljudska kuhinja ne bo mogla trajno razvijati.«

Po odprtju bodo najprej že pripravljene obroke dobivali iz kuhinje enega od ljubljanskih domov upokojencev po nabavni ceni evro za obrok, potem pa jih bodo razdeljevali po 50 centov. Pozneje, ko bodo hrano pripravljali sami v svoji kuhinji, bi po besedah Marterjeve lahko plačilo tudi opustili. Merila, po katerih bodo na Zaloški delili hrano, bodo določili v humanitarnih organizacijah v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Moste-Polje, ki je tudi eden od soustanoviteljev. »Upravičenec do obroka bo vsekakor imel neko identifikacijo, toda nam mu tega ne bo treba dokazovati, saj to počnejo strokovne službe, kot je center za socialno delo,« razloži Marterjeva in doda, da je začetni cilj razdeliti vsaj dvesto toplih obrokov na dan in da je prav zaradi omejenih zmogljivosti merila treba določiti. Na zavodu so se tudi že povezali s četrtno skupnostjo v Mostah. »Prostovoljno nam bodo pomagali pri delu, saj gre vendarle za lokalno zgodbo.« Na Zaloški sicer ne bo zgolj ljudska kuhinja, še pove predsednica sveta zavoda. Tam bodo pripravljali delavnice, mogoče bo celo odigrati partijo šaha.