Lokalne volitve: Nenavadno okrnjena konkurenca

Ljubljana – Vseh dvanajst kandidatov, ki se potegujejo za župana glavnega mesta, je potrjenih. Profesor Mihael Kline meni, da bodo tokratne volitve pokazale, kako prepričljiva je večina dosedanjega župana Zorana Jankovića ob »nenavadno okrnjeni konkurenci«.

Dobra dva tedna pred lokalnimi volitvami je dosedanji župan Zoran Janković za zdaj edini od dvanajstih kandidatov, ki je že resno začel volilno kampanjo, za kar ima tudi največ vzvodov. Svoje županske kandidate so sicer naznanile novinke SMC, Solidarnost in Združena levica, medtem pa je zanimivo, da nobena od etabliranih strank z desne, SDS, NSi in SLS, na tokratnih volitvah v Ljubljani nima svojega županskega kandidata.

Damjan Damjanovič, ki je svojo kandidaturo za ljubljanskega župana naznanil kot prvi, je sicer član SDS, a kot pravi, kandidira kot neodvisni kandidat. »Vse desne stranke so velik del svojih ljubljanskih politikov prestavile na državnozborske volitve in imajo v Ljubljani očitno pomanjkanje poznanih in uglednih politikov. Po drugi strani tudi nimajo ambicioznega junaka, ki bi si drznil graditi osebno znamko politika v spopadanju z Zoranom Jankovićem,« pravi Mihael Kline s katedre za tržno komuniciranje in odnose z javnostmi pri fakulteti za družbene vede. »Mogoče je tudi, da poskušajo počakati v zasedi, torej počakati na Jankovićev zlom in se nato s kandidati postaviti v tekmo za njegovo dediščino.« Kline je prepričan, da je med vsemi strankami in potencialnimi kandidati prevladalo »verjetno zgrešeno prepričanje«, da je Janković še vedno nepremagljiv. »Ne stranki ne kandidatu se zato ne izplača investirati v projekt, ki je vnaprej obsojen na propad. Ker tega očitno nihče ne bo poskusil, ne bomo vedeli, kako zmotno je takšno prepričanje,« meni profesor.

Čakajoč na Damjanovičev rezultat

Alenka Krašovec s katedre za analizo politik in javno upravo pri FDV se sprašuje, kaj se dogaja v strankah. »Verjetno imajo vsaj nekatere med njimi težavo prepričati ljudi, da bi kandidirali, ker menijo, da proti Jankoviću nimajo možnosti,« razmišlja Krašovčeva. »Zanimivo bo opazovati, koliko se bodo desne stranke, predvsem SDS, v času volilne kampanje in po njej povezale ali pa distancirale od Damjanoviča. To bo verjetno odvisno od njegovega volilnega rezultata.« Po njenem mnenju je to za stranke celo dobro; potem ko ne vejo, kakšen rezultat lahko dosežejo na županskih volitvah in nočejo tvegati poraza, ker bi bil slaba popotnica, bodo počakale na Damjanovičev rezultat. »Če bo poražen, bodo v strankah rekli, da tako ali tako ni bil njihov kandidat, če pa bo dosegel dober rezultat, si ga bodo začele malo lastiti,« pravi Krašovčeva. Bi po drugi strani SMC in Združena levica lahko ponovili uspeh z državnozborskih volitev? »Nisem prepričana. Težko se je v lokalni kampanji sklicevati na Mira Cerarja, če je jasno, da ne kandidira. Podobno je tudi v Združeni levici z Luko Mescem. Vsekakor se bodo morali kandidati teh strank precej bolj potruditi na lokalnih volitvah za boljši uspeh, kot so se morali njihovi kandidati na državnozborskih,« pravi Krašovčeva.

Županova popularnost manjša kot pred leti

Javnomnenjska anketa Ninamedie, ki so jo včeraj objavili v Dnevniku, kaže, da bi Jankoviću tretji mandat zaupalo 46,7 odstotka od 700 vprašanih, Damjanoviču pa skoraj 26 odstotkov. Sledijo svetnik Miha Jazbinšek z listo Zelena koalicija s 7,5 odstotka, Zmago Jelinčič, ki bi mu župansko funkcijo zaupalo 5,5 odstotka vprašanih, kandidat zmagovalne stranke na državnozborskih volitvah Aleš Avbreht pa bi po tej anketi prejel 5,4 odstotka. Sledita Nataša Sukič iz Združene levice in Marija Horvat iz Desusa.

»Vsi sedanji župani so v določeni prednosti. V Ljubljani že nekaj tednov poslušamo o dosežkih, hkrati imajo več dostopa do predstavljanja v medijih, tudi svojih, kot so različna občinska glasila,« razmišlja Krašovčeva. »Je pa res, da je bil Janković po državnozborskih volitvah bolj ranljiv, tudi v smislu lokalnih volitev. Toda glede na to, kakšni so zdaj njegovi protikandidati, so se Jankovićeve možnosti za ponovno izvolitev povečale.« Na vprašanje, zakaj druge stranke niso izkoristile Jankovićeve ranljivosti in se resno podale v tekmo za njegovo nasledstvo, pa profesorica pravi: »Mogoče je, da so potencialni kandidati preprosto ocenili, da nimajo možnosti. Janković se je medtem že postavil na noge in preživel poraz na državnozborskih volitvah ter se popolnoma usmeril na lokalno raven.« Po besedah Klineta je Jankovićev poraz na zadnjih predčasnih volitvah sicer pokazal, da sta njegova popularnost in sprejemljivost nižja kot pred leti, vsaj na ravni države. »Rezultati raziskav kažejo, da ima na ravni Ljubljane še dovolj podpore. Toda lokalne volitve bodo pokazale, kako prepričljiva je njegova večina ob nenavadno okrnjeni konkurenci kandidatov iz drugih strank.«

Jankovićevo ime se je v zadnjih letih večkrat znašlo v kriminalističnih zapisnikih (med drugim v zvezi s projektom Stožice, zaradi prodaje zemljišča ob Vojkovi cesti, proti njemu pa je vložena tudi pravnomočna obtožnica zaradi posla v Nišu iz časa, ko je še vodil Mercator), čeprav po besedah Krašovčeve za zdaj ni videti, da bi to lahko pomembno vplivalo na volilni izid. »Zanimivo je, da so mu volivci tako na lokalni kot na državni ravni zaupali nekaj mandatov, čeprav se je že takrat govorilo o njegovem načinu delovanja. Res je, da je teh sumov in dvomov zdaj več, toda menim, da mu to ne bo toliko škodovalo, kot mu je škodoval napad na predsedniško mesto v Pozitivni Sloveniji, zaradi česar je padla vlada.« Kline po drugi strani pravi, da afere Jankoviću spodjedajo podobo v očeh volivcev, a da ni mogoče oceniti dinamike izgubljanja podpore: »Nedvomno je v fazi vse hitrejšega zmanjševanja ugleda in posledično tudi volilne preference.«