Lončki bolj okras kot resen trajnostni prispevek

Ljubljana – V mestnem središču je te dni težko ubežati vonju po kuhanem vinu. Ob ogromnih količinah te najbolj priljubljene decembrske pijače nastaja tudi veliko odpadkov. Keramični lončki, občinski prispevek k trajnostnemu delovanju za manj odpadne embalaže, se v praksi (še) niso najbolje prijeli.

Beli lončki, okrašeni z zelenimi srčki in napisom »Ljubljana. Zate«, so obvezen del opreme vseh gostinskih hišic, ki so bile oddane na javnem razpisu mestne občine oziroma javnega zavoda Turizem Ljubljana. Najemniki malih hišic so morali za 800 evrov kupiti še 500 kosov keramičnih lončkov za večkratno uporabo, najemniki velikih hišic pa po tisoč kosov, za katere so odšteli 1600 evrov. Skupno gre za 12 tisoč lončkov, kar je več kot lani, ko je občina na prazničnem decembrskem sejmu prvič uvedla vračljivo embalažo in so gostinci na stojnicah kupili (in naprej prodali) pet tisoč takih lončkov. Letos je treba številki dodati še 1030 skodelic; te so naročili ljubljanski gostinci, ki kuhano vino ponujajo na stojnicah pred svojimi lokali. Naj sodelujejo pri prodaji pijače v keramičnih spominskih lončkih, so jih pozvali na občini, odzvalo pa se jih je devet. »Preostale smo z dopisom prosili, da uporabljajo zgolj vračljivo embalažo,« pravijo na javnem zavodu. Gostinci so sicer naročili bolj simbolično število lončkov – kupili so jih od 50 do 200. Dobavitelj lončkov je podjetje Keramika Liboje, cena pa enaka, kot jo Turizem Ljubljana zaračuna gostincem, 1,6 evra za kos.

Teorija in praksa

Podatka, koliko embalaže za enkratno uporabo v obliki za okolje bolj škodljivih plastičnih ali papirnatih kozarcev je bilo lani zaradi uvedbe vračljivih keramičnih lončkov prihranjene, pri Turizmu nimajo. Kot so zapisali, pričakujejo, da bodo »sčasoma s pozitivnim odzivom vseh vpletenih prešli zgolj na vračljive kozarce«. V dopisu gostincem so menda napovedali, da bo prihodnje leto točenje pijač v ljubljanske spominske lončke obvezno. Na naše vprašanje, ali to drži, so odgovorili, da so »želja za prihodnje leto enotni vračljivi lončki«, kar je v skladu s trajnostno usmeritvijo, za katero si prizadevajo pri svojem delovanju. Na javnem zavodu še navajajo, da jih je pri tem »prvenstveno vodila skrb za čistejše okolje, tudi v povezavi z zeleno prestolnico Evrope 2016«.

Kaj pa praksa? Sprehod med prazničnimi stojnicami (tako tistimi, ki so del javnega sejma in je na njih uporaba lončkov obvezna, kot stojnicami pred lokali, kjer so se prostovoljno odločili za nakup lončkov) pokaže, da ne gostinci ne obiskovalci keramičnih lončkov niso posvojili. Ti stojijo na bolj ali manj vidnih mestih na točilnih pultih in policah stojnic (kjer so tudi obvestila o kavciji v znesku dveh evrov, ki jo ob vračilu lončka dobijo vrnjeno ali pa skodelico za spomin odnesejo domov), le redko pa jih je mogoče videti v rokah obiskovalcev, ki se grejejo s kuhanim vinom ali čajem. Veliko večino toplih napitkov tako še vedno postrežejo v kozarcih za enkratno uporabo, bodisi plastičnih bodisi papirnatih.

Zahteve upravne enote

Najemniki stojnic na prazničnem sejmu imajo sicer v najemni pogodbi zapisano, da so gostinci dolžni »keramične lončke za večkratno uporabo uporabljati vselej, ko ni množično obiskanih dogodkov na lokaciji, kjer stoji sejemska hišica«. Hkrati pogodba določa, da morajo »upoštevati vse veljavne predpise in zakone ter ravnati v skladu z njimi«.

A prav veljavni predpisi niso naklonjeni trdi embalaži, za kakršno so se odločili na ljubljanski občini. Kot so pojasnili na upravni enoti, kjer so izdali dovoljenje za decembrske prireditve v glavnem mestu, zakon o javnih zbiranjih med drugim določa, da lahko pristojni organ organizatorju naloži dodatne ukrepe za večjo varnost ljudi in premoženja ter za vzdrževanje reda. Običajno gre za ponujanje pijač v plastični embalaži, je zapisal Alen Jevtović. Tako v delni odločbi, ki so jo izdali za decembrske prireditve, možnost ponujanja napitkov v embalaži iz keramike ni nikjer omenjena, je pa izrecno navedeno, »da se bodo pijače ponujale v plastični embalaži«.

Različne razlage

Zato smo Turizem Ljubljana prosili, naj nam posredujejo dovoljenje za uvedbo trde vračljive embalaže. Direktorica Petra Stušek je odgovorila, da so upravni enoti prijavili celoten projekt December 2015 v Ljubljani , kamor spadajo tako prireditve (koncerti, sprevodi, silvestrovanja) kot sejemska ponudba: »Na javni obravnavi z upravno enoto smo dosegli dogovor, da sejemska ponudba (Praznični sejem) ne zapade pod javno prireditev, temveč dodatno ponudbo, in da se na sejmu uporablja vračljiva trda embalaža (razen v času množičnih prireditev, kot so koncerti). Tudi državni organi podpirajo trajnostno naravnane ukrepe. Vendar pa bodo – v skladu z odločbo – v času javne prireditve (npr. koncertov) tudi sejemski ponudniki zaradi varnosti točili pijačo v plastično embalažo. V odločbi upravne enote izrecno piše, da se v času prireditev toči v plastično embalažo. Kadar ni prireditev, pa gostinci uporabljajo keramične lončke, kar je eden od trajnostnih ukrepov, ki je skladen tudi z nazivom zelene prestolnice Evrope 2016.«

Pojasnila upravne enote so drugačna. Jevtović je na naše vprašanje, ali je na sejmu poleg plastične mogoča uporaba embalaže iz drugih materialov, odgovoril: »Če bi organizator v vlogi oziroma kasneje na ustni obravnavi navedel, da bo pijačo ponujal v drugačni obliki, v drugem primernem mehkem materialu oziroma embalaži, bi bilo tako navedeno v dodatnem ukrepu dovoljenja.« Kar pa v odločbi, ki smo jo pridobili, ni navedeno.

Spremembe aktov?

Za nakup keramičnih lončkov se po izkušnjah gostincev odločajo predvsem turisti, zato lahko ta ukrep prej štejemo za dodatno turistično ponudbo kot pa resen prispevek k omejevanju odpadkov. Glede na zakonodajo in prakso upravnih organov bo morala občina, če bo hotela res uvesti zgolj vračljivo embalažo, najti drug način. Maribor je spomladi sprejel odlok, po katerem je na javnih prireditvah dovoljena le uporaba vračljivih kozarcev. V Ljubljani bodo svetniki prihodnji teden obravnavali spremembe odloka o posebni rabi javnih površin, ki pa tega ne ureja. Na naše vprašanje, ali načrtujejo podobne spremembe odloka kot v Mariboru, so na občini odgovorili le, da »določila aktov MOL tega za zdaj ne urejajo«.