Tiskane izdaje
Na LPP so za minulo leto načrtovali dobrih 41 milijonov potovanj, s čimer bi se vrnili na raven iz leta 2011. Toda končne številke kažejo, da je bilo opravljenih le 39,84 milijona potovanj, s čimer so se približali dnu iz leta 2012. Vse do leta 2013 je namreč število potnikov padalo, potem pa so zaznali triodstotno rast. A pozitivnega trenda jim lani ni uspelo obdržati, saj je število potovanj za dva odstotka upadlo.
V javnem podjetju navajajo več možnih razlogov za ponoven obrat navzdol, pri čemer opozarjajo, da število potovanj niha tako po letih kot med letom. Poudarjajo povečanje števila brezposelnih, »kar ima prav gotovo tudi vpliv na upad potovanj, saj brezposelni manj potujejo«. Po podatkih statističnega urada se je število brezposelnih v Ljubljani leta 2013 gibalo med 15.600 in 16.500, lani pa med 16.000 in 17.400. To se kaže tudi pri številu prodanih vozovnic za brezposelne: teh je bilo lani deset odstotkov več kot leto prej, v primerjavi z letoma 2010 in 2011 pa se je več kot podvojilo. Drugi razlog za upad števila potnikov pri LPP vidijo v spremembi kulture mobilnosti v urbanih središčih, torej v pešačenju in kolesarjenju, pri čemer poudarjajo tudi uporabo Biciklja. Kot tretji razlog navajajo pocenitev goriva, »kar pomeni, da priložnostni potniki, ki uporabljajo vrednostno vozovnico, v nekaterih primerih prehajajo nazaj na vožnjo z osebnim vozilom«. Cena bencina je sicer opazneje začela padati šele decembra, zato je težko verjeti, da bi to lahko bistveno vplivalo na letni rezultat prepeljanih potnikov. In kot zadnje v javnem podjetju navajajo, da je nezanemarljivo dejstvo, da je bilo lani »vreme milo«. A bilo je tudi nadpovprečno mokro, kar bi moralo imeti po izkušnjah prav nasproten učinek.
Previsoki cilji
A medkrajevni promet ima le majhen delež in brez rasti v mestnem prometu se LPP ne bo uspelo niti približati velikopoteznim načrtom iz leta 2012 sprejete prometne politike MOL. Ta določa, da se bo delež poti, opravljenih z javnim prometom, s 13 odstotkov, kolikor naj bi znašal leta 2011, do letos povečal na 19 odstotkov, do leta 2020 pa na kar 34 odstotkov.
V javnem podjetju sicer poudarjajo pozitiven trend rasti števila uporabnikov, ki jih štejejo glede na število urban v uporabi. Lani jih je bilo skoraj 557 tisoč oziroma okoli 90 tisoč več kot leta 2010. Kot kažejo podatki o številu prodanih vozovnic različnih tipov in opravljenih voženj, manj pogosto LPP uporabljajo skoraj vsi razen šolarjev. Imetnik šolske mesečne vozovnice je tako leta 2010 v povprečju opravil 268 voženj, lani pa le pet manj. Precej večje razlike so pri drugih tipih vozovnic: s splošno mesečno vozovnico je bilo leta 2010 opravljenih povprečno 427 voženj, lani le še 359, imetnik upokojenske vozovnice je leta 2010 opravil 412 voženj, lani povprečno 378, medtem ko se je imetnik vrednostne urbane leta 2010 z LPP peljal 52-krat, lani pa le še 30-krat.
Načrti
Tudi poslovni načrt za letos je manj optimističen, kot je bil za minulo leto. V mestnem potniškem prometu načrtujejo minimalno rast števila potovanj – cilj je postavljen pri 39,91 milijona. Načrt za medkrajevni linijski prevoz je postavljen pri 2,97 milijona potovanjih in je najverjetneje prenizek, saj so to število presegli že lani.
Kakšno je bilo lani poslovanje podjetja, pri LPP še niso hoteli razkriti. Zapisali so le, da bodo poslovni rezultat objavili marca in da je »predvidoma pozitiven«. Kot je znano, je podjetje po več letih visokih izgub leta 2013 prvič ustvarilo dobiček (56 tisoč evrov), tudi zaradi zajetne občinske subvencije. Po enajstih mesecih lanskega leta so sicer izkazovali negativen rezultat v višini 220 tisoč evrov, poslovni načrt za leto 2015 pa v oceni za minulo leto predvideva, da je podjetje ustvarilo pozitiven rezultat iz poslovanja (EBIT) v znesku 19 tisočakov, a negativen čisti poslovni izid v višini 238 tisoč evrov. Za letos je ponovno načrtovano pozitivno poslovanje; ustvarili naj bi 167 tisoč evrov dobička.
Višja subvencija MOL
Toda ti načrti so narejeni ob domnevi, da bo ljubljanska občina za dva milijona povečala subvencijo. Ta se je do leta 2011 gibala med petimi in šestimi milijoni evrov, nato so jo povišali na devet milijonov. Poslovni načrt LPP za letos pa je narejen ob predpostavki, da bo subvencija 11 milijonov evrov. V osnutku občinskega proračuna (predlog bo pripravljen marca) je bila načrtovana v višini devetih milijonov. V LPP so zapisali, da pričakujejo težave pri zagotavljanju nadomestil in subvencij države in lokalnih skupnosti, vendar opozarjajo: »Vsako najmanjše znižanje teh sredstev pomeni, da bomo morali zmanjševati obseg prevozov in število zaposlenih, ker družba zaradi maksimalne zadolženosti in likvidnostnih težav nima nobenih finančnih rezerv.« Kljub zmanjševanju zadolženosti so namreč obveznosti za odplačevanje kreditov še naprej velike in bremenijo tekoče poslovanje družbe. Glede na ocene je imel LPP konec lanskega leta dobrih osem milijonov evrov dolgoročnih obveznosti (načrt do konca letošnjega leta predvideva zmanjšanje na 5,7 milijona) in 12,8 milijona evrov kratkoročnih obveznosti (konec letošnjega leta naj bi jih bilo za 13,5 milijona).
Namesto 30 le osem
Pomembnejših novosti v prometnih povezavah poslovni načrt ne navaja, je pa v njem zapisano, da bodo nadaljevali aktivnosti za podaljšanje linij do Trzina, Dragomlja in Domžal, kjer pogovori z državo potekajo že več let. Dodatno progo bo treba zagotoviti tudi ob odprtju novega P+R Barje; kako, še ni določeno, zapisali pa so, da to pomeni ali »dodaten strošek ali zmanjšanje standarda prevozov na sedanjih linijah«.
