Vodstvo LPP: Vozniki niso upravičeni do poklicnega zavarovanja

Javno podjetje na sodišču: Triinpetdeset voznikov trdi, da so v LPP nezakonito prenehali plačevati prispevke.

Objavljeno
27. april 2017 21.16
bsa*LPP
Mojca Zabukovec
Mojca Zabukovec

Ljubljana – Potem ko so v LPP voznikom prenehali plačevati prispevke za poklicno zavarovanje, jih 53 še vedno išče pravico na sodišču. Zapletlo se je, ker vlada ni določila za zdravje škodljivih delovnih mest, k čemur jo zavezuje pokojninski zakon iz leta 2013.

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Zpiz-2), ki je začel veljati 1. januarja 2013, predpisuje, da vlada s soglasjem s socialnimi partnerji določi merila in kriterije ter po posvetovanju v šestih mesecih od uveljavitve zakona izda uredbo, s katero se določijo merila in kriteriji ter način in financiranje ugotavljanja delovnih mest, za katera so delodajalci dolžni plačevati prispevke za poklicno zavarovanje. Skoraj štiri leta pozneje takšnega seznama delovnih mest še vedno ni in tako so, kot kaže, delodajalci zadeve vzeli v svoje roke. Po tem, ko se je z novim zakonom prispevek za poklicne pokojnine, ki ga mora plačati delodajalec za delavce na težkih, za zdravje škodljivih delovnih mestih in omogoča predčasno upokojitev in pokojnino brez odbitkov, podvojil, so ga nekatera podjetja prenehala plačevati. Po podatkih ministrstva za delo je bilo februarja lani v poklicno zavarovanje vključenih malo več kot 46.000 delavcev, toda skoraj 19.000 med njimi jih je imelo »sredstva v zadržanju oziroma mirovanju«.

Sklicevanje na mnenje Zpiza

Med njimi so tudi vozniki Ljubljanskega potniškega prometa. Ker je po njihovem javno podjetje nezakonito prenehalo plačevali prispevke za poklicno zavarovanje, s čimer so stroške na letni ravni zmanjšali za milijon evrov, je 53 zaposlenih leta 2015 vložilo tožbo.

»Vozniki niso upravičeni do tega prispevka,« je v sredo, ko se je na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani nadaljevalo sojenje, zatrdil direktor LPP Peter Horvat. »Delovne razmere, v katerih dela voznik, so danes nekaj čisto drugega, kot so bili pred desetletji.« Direktor je na sodišču pojasnil, da so se konec leta 2012 sestali v okviru sekcije za promet na gospodarski zbornici, v kateri zagovarjajo stališče, da se mora poklic voznika črtati iz sistema poklicnega zavarovanja, saj da to ni več poklic, nevaren za zdravje delavcev. Zatem so se obrnili na komisijo zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz), ki naj pove, ali se vozniki še štejejo med zavezance za poklicno zavarovanje. »LPP se ni sam odločil, da bo prenehal plačevanje, ampak smo se za to odločili na podlagi sklepa komisije,« je zatrdil Horvat, pri čemer je dodal: »Problem je država, ker ni še ničesar naredila.« In ker nihče od voznikov mestnega avtobusa ne prevozi več kot 60.000 kilometrov na leto in za volanom ne preživi več kot 80 odstotkov delovnega časa, po mnenju vodstva LPP do poklicnega zavarovanja niso upravičeni.

Franc Fartek iz Zpiza je na sodišču v sredo pojasnil, da so pri tem uporabili sklepa iz SFRJ, ki po njegovih besedah nikoli nista bila preklicana in tako so kot kriterij za presojo uporabili število prevoženih kilometrov in odstotek preživetega časa za volanom. »Noben od voznikov v LPP se ni približal tem kriterijem,« je sklenil Fartek. Komisija je o tem, kot je dejal, LPP izdala mnenje 10. aprila 2013. Toda v LPP so prispevek za poklicno zavarovanje svojim voznikom prenehali plačevati dobre tri mesece prej.

Stresno in odgovorno

Da vozniki LPP za volanom preživijo štiri petine delovnega časa, pa je po sredini obravnavi opozoril Mirko Savanović iz sindikata Enotnost v LPP, ki prav tako toži podjetje. Po njegovem mnenju so vozniki mestnega prometa upravičeni do poklicnega zavarovanja predvsem zato, ker je delo voznika »zelo stresno in odgovorno«. Opozoril je tudi na okvare hrbtenice, ki so posledica sedenja na neudobnih sedežih, pomanjkanje časa za malico ter vse bolj pogosti in naporni deljeni urnik.

Savanović je opozoril tudi na novi zakon iz leta 2013, kjer »jasno piše, da je za določanje delovnih mest, pri katerih mora delodajalec plačevati prispevke za poklicno pokojnino, pristojna samo komisija, ki jo ustanovi ministrstvo za delo.« Tudi pravna zastopnika voznikov LPP poudarjata, da komisija Zpiza nima pristojnosti za odločanje o poklicnem zavarovanju. Komisija ministrstva za delo pa še ni ustanovljena in do takrat je, kot trdita zastopnika voznikov, delodajalec dolžan plačevati prispevke za poklicno zavarovanje.

Z ministrstva za delo do konca redakcije nismo dobili odgovora o tem, kdaj bodo pripravili seznam takšnih delovnih mest, so pa pred časom zapisali, da to področje »že zelo dolgo ni bilo deležno sprememb«, pri čemer so navedli veljavne predpise, sprejete v SFRJ. Ker se je »v poklicnem zavarovanju ohranil obstoječi seznam delovnih mest«, se tako tudi za poklicne voznike, torej tudi voznike LPP, kot pravijo na ministrstvu za delo, do danes ni spremenila obveznost vključitve v poklicno zavarovanje: »Ob izpolnjevanju pogojev za to delovno mesto so delodajalci še naprej dolžni plačevati prispevke.« Za delavce, »ki so jim delodajalci neupravičeno prenehali plačevati prispevke za poklicno zavarovanje«, pa je, kot so takrat dodali na ministrstvu, »zagotovljeno sodno varstvo«.