Lubica, dej mi pir, pa enga lupčka

Raziskave kažejo, da je kar 95 odstotkov žensk in približno polovica moških, ki delajo v gostinstvu, tarča verbalnih napadov, nadlegovanja in nasilja gostov. V sklopu štiridnevnega programa ob svoji triletnici delovanja so se v ljubljanskem lokalu in kulturnem centru Pritličje, prejšnji četrtek posvetili tudi tej družbeni stvarnosti.

Zgodbe izza šanka so pisane in zajemajo široko paleto interakcij in konfliktov med zaposlenimi in gosti, ki gradirajo od »nedolžnih« pogledov, komplimentov, opazk, bolj nedvoumnih namigovanj, zmerljivk, žalitev, do fizičnega obračunavanja, vlečenja za roko, otipavanja, odrivanja, brcanja in celo davljenja.

»Lubica, dej mi pir, pa enga lupčka,« je klišejsko naročilo. »Pusti ga, saj vidiš, da je pijan,« pa je ponavadi odgovor šefa, ko mu natakarica pove, da jo je gost otipaval. Telo je v lokalu očitno drugače dostopno.

Pisna pričevanja gostinskega osebja sta Barbara Rajgelj in Nina Hudej iz Pritličja zbirali iz različnih vetrov (gostiln, barov, nočnih klubov, lokalov) in se oprli na predhodno opravljeno raziskavo, ki je vključevala sto anketirancev. Ideja, da bi na tribuni žrtve spregovorile osebno, se je namreč izjalovila. »Domnevam, da zato, ker ima poklic natakarja v poklicni shemi relativno nizek ugled. Za veliko ljudi je ta služba tudi zgolj začasne, prehodne narave in se s tem poklicem ne identificirajo, zato mnogi težko najdejo mesto za svoj boj,« si umanjkanje poguma, da bi žrtve o nasilju javno spregovorile, razlaga Rajgljeva.

Zato pa je s poslušalci delila svojo zgodbo iz nekdanjega LGBT prijaznega Cafeja Open, kjer se je lokalnim nasilnežem, ki so s svojim obnašanjem odganjali druge goste, uprla tako, da se je sama žrtvovala in jih povabila na pijačo v drug lokal ter se jim tudi pridružila. Za novo leto jim je ustregla in jih celo peljala v Mokronog, samo da ne bi kvarili vzdušja v njenem lokalu. »Nasilni gosti so problem lastnika lokala, saj je lokal njegov privatni interes. Če lastnik večkrat kliče policijo, tvega, da mu bodo zkrajšali čas obratovanja,« je dodala k svojim izkušnjam.

Problem je sistemski

Svoj boj pri opozarjanju na nasilje v gostinstvu, nameravata organizatorki tribune nadaljevati. »Z ozaveščanjem nadaljujemo. Problem je sistemski, zato ga je treba tudi sistemsko reševati. Pisali smo sindikatom in ljubljanski srednji gostinski šoli, a za zdaj nismo prejeli nobenega odziva,« je povedala Rajgljeva, ki meni, da bi bilo o tem problemu smisleno izvesti resnejšo raziskavo v okviru pristojnega inštituta. Opozorila je tudi na to, da bi bil dobrodošel priročnik, kako naj se v primeru nadlegovanja žrtev odzove. Nekaj časa so v Pritličju, kjer poznajo primere, ko jim vinjene osebe, ki jih nočejo postreči, zabrusijo »A to je zato, ker nisem peder?«, razmišljali o tem, da bi vzpostavili nekakšen sramotilni steber in nadlegovalce s fotografijo predstavili na svojem facebook profilu. Ker bi bilo to nezakonito, so to misel opustili, vseeno pa so na FB vzpostavili spletno stran #BullyFreeBar, kjer so objavili na tribuni predstavljene primere, ostali pa bodo tudi v bodoče lahko tovrstne izkušnje delili z drugimi.

Debata je pokazala, da je v družbi trdno vsidran stereotip »voljne kelnarce«, ki ga je precej težko iztrebiti. Medtem ko se je družbeni status kuharja precej dvignil, poklic natakarja, natakarice ostaja še vedno na dnu poklicne lestvice. Storitvena sfera je uslužna, servilna in vedno v službi tistega, ki za storitev plača. Mantra pravi, gost je kralj. A dejstvo je, da si v gostinskem lokalu ljudje več privoščijo, kot v trgovini ali v banki, čeprav so uslužbenci tudi tam deležni marsikakšnega nadlegovanja, pravi Rajgljeva. Prav bi bilo, da bi vsak, tudi v vinjenem stanju, nosil odgovornosti za svoja dejanja.

Primer Weinstein je ne le v filmski industriji, ampak tudi širše, opogumil žrtve spolnega nasilja in ostalega nadlegovanja, da so javno spregovorile. Ob tem prihaja tudi do obtožb precej nedolžnih poskusov osvajanja ali izrekanja komplimentov, ki jih ne moremo kar povprek označiti za zlorabo. Prav pa je, da se v očitno občutljivih časih odnosov med ljudmi o tem javno pogovarjamo.