Masarykova in Njegoševa bosta pokali po šivih

Ljubljana – Ob predvideni trajni zapori dela Slovenske ceste za avtomobilski promet se samodejno postavlja vprašanje, kam se bo preusmeril ta promet, kako bo potekal in kakšne težave bi lahko povzročil. Še zlasti v ožjem središču mesta.

Na mikroravni bodo največji del prometa v smeri sever-jug in obratno prevzele Šubičeva ulica, Prešernova, Tivolska (skupaj z novo Bleiweisovo) in Gosposvetska cesta. V širšem okviru pa bosta velik del prometa iz južne smeri prevzeli s Slovensko vzporedni Resljeva in Njegoševa cesta, po končani prenovi tudi Rozmanova in Maistrova. In na koncu Masarykova cesta, na katero se te priključujejo.

Četudi smo s podaljškom Roške ceste čez Ljubljanico in njeno navezavo na Zaloško in Njegoševo dobili dodatno diagonalno povezavo v smeri jug-sever-jug, ki prečka notranji mestni obroč, pa je po začasni zapori dela Slovenske ceste (in kasneje po trajni celotne) na njej pričakovati prometne zamaške. Še zlasti ob jutranjih in popoldanskih konicah, ko navalijo »vozači« v avtomobilih in avtobusih iz primestja.

Verjetna ozka grla

Pretočnost Njegoševe in delno podaljška »stare« Šmartinske ceste, ki se na severni strani priključujeta na Masarykovo, bo namreč močno zmanjšana predvsem zaradi preozkega cestnega podvoza ob nekdanji tovarni Zmaj oziroma baru Orto. Na južni strani tega podvoza oziroma železniškega nadvoza se namreč Masarykova cesta zoži, pri omenjenemu baru pa se nanjo priključi tudi Grablovičeva ulica, ena pomembnejših cest v času prometnih konic za Vodmat, Moste, Kodeljevo in druge vzhodnejše predele Ljubljane. Ker je vožnja po njej dovoljena v obeh smereh, večkrat nastane prometni zamašek na Masarykovi, saj se nanjo iz severne smeri navezujejo Šmartinska in čedalje prometnejša Vilharjeva cesta, prav tako Topniška ulica. Dokler tu ne bo načrtovane širitve podvoza za vsaj dva vozna pasova oziroma novega podvoza, ki bi Grablovičevo ulico neposredno povezal s Šmartinsko cesto po Kolinski ulici (skozi del parka pri tovarni Kolinska), križišče Topniške, Vilharjeve in Šmartinske ne bo zmoglo požirati vsega prometa.

Sprememba režima ni rešitev

Kaj prida ne bodo pomagale niti gasilske akcije oziroma spremembe prometnega režima, kot je nedavna sprememba razvrstilnih pasov in režima vožnje v križišču Lipičeve ulice (zdaj podaljšek Roške) z Zaloško in Trubarjevo cesto pri cerkvi svetega Petra. Prejšnji desni vozni pas (gledano z juga proti severu), ki je dovoljeval zavijanje na Zaloško in vožnjo naravnost po Njegoševi, ter levi pas, ki je bil namenjen le zavijanju na levo na Trubarjevo cesto, sta ovirala predvsem vožnjo naravnost na Njegoševo. Zato je po novem desni vozni pas namenjen le desnim zavijalcem na Zaloško, levi pas pa izključno vožnji naravnost. Levo na enosmerno Trubarjevo odslej ni več dovoljeno zavijati.

Z opisanim ukrepom se je (tranzitna) pretočnost sicer nekoliko povečala, saj avtobusi in avtomobili, namenjeni na Zaloško, zdaj lahko v miru čakajo na pešce, da izpraznijo prehod pri garažni hiši Šarabon. Žal se vožnja naravnost s tem ni bistveno popravila. Na območju Poliklinike, kjer je hitrost omejena na 40 kilometrov na uro, je prvo ozko prometno grlo že pri vstopu v garažno hišo Šarabon (kadar je gneča za uvoz vanjo iz ene ali pa obeh smeri), sledijo vedno prometna avtobusna postaja pri Polikliniki in prehod za pešce ter uvoz za Polikliniko in urgenco v UKC takoj za njo, sto metrov naprej pa še križišče Njegoševe z Bohoričevo (dostop do garažne hiše Meksika, UKC in drugih klinik), staro Šmartinsko in Prisojno ulico. V tem petkrakem križišču nastajajo zastoji, saj Njegoševa še ni dovolj široka (načrti za razširitev obstajajo že vrsto let), da bi imela dovolj zavijalnih pasov.

Da je promet še bolj otežen, kot bi lahko bil, pa MOL prav zdaj prenavlja z Njegoševo vzporedno Maistrovo ulico (odsek med Masarykovo do Tabora), ki bi skupaj z Rozmanovo ulico lahko bila alternativna pot do Masarykove predvsem v smeri jug-sever. V obratni logično nadaljevanje proti Ambroževemu trgu in naprej na Roško pri Ilirski zablokira enosmerna Rozmanova. S spreminjanjem prečnih povezovalnih cest in ulic v enosmerne – denimo Ilirska – se zaplete tudi lokalni promet.

Promet pa bo najverjetneje kolapsiral, ko se bo Emonika lotila širitve Vilharjeve in Masarykove ter delne preureditve Dunajske ceste (uvedba levega pasu za zavijanje na Vilharjevo gledano s severne strani). Ker ju zaradi stare avtobusne postaje ne morejo preurejati sočasno, bi to lahko trajalo kakšno leto ali dve. Tega se bojijo tudi na SŽ in Avtobusni postaji Ljubljana, saj bo med gradnjo nove železniške in avtobusne postaje »pod prometom« močno moten javni promet.