Tiskane izdaje
Čeprav se je število delovno aktivnih prebivalcev v glavnem mestu junija nekoliko povečalo v primerjavi z istim mesecem lani, se je v tem času povečalo tudi število brezposelnih. V primerjavi z lanskim junijem jih je bilo na zavodu tisoč več.
V letih pred začetkom gospodarske krize je število zaposlenih v ljubljanski občini naraščalo. Leta 2008 jih je bilo skoraj 120 tisoč in so predstavljali skoraj 60 odstotkov vsega ljubljanskega aktivnega prebivalstva ter dobrih trinajst odstotkov vse zaposlenih v Sloveniji. Zatem se je trend obrnil. Lani je bilo v Ljubljani zaposlenih še 108 tisoč ljudi, stopnja registrirane brezposelnosti je bila 12,6 odstotka, medtem ko je bila pred šestimi leti 6,6 odstotka. Podatki statističnega urada za letošnji junij sicer kažejo rahel porast števila zaposlenih in predvsem samozaposlenih v primerjavi z lanskim junijem, a se je hkrati povečalo število brezposelnih. Stopnja registrirane brezposelnosti je bila junija v Ljubljani že 13,1 odstotka, kar je več kot na ravni države, ko je bila 12,8. Prav tako se zadnja leta v glavnem mestu povečuje število dolgotrajno brezposelnih.
Zadnji podatki zavoda za zaposlovanje kažejo, da je med vsemi 16.317 tam prijavljenimi Ljubljančani dobra polovica brez zaposlitve že več kot eno leto, dobra četrtina vseh pa že več kot tri leta. In če je bilo še konec 2011. med brezposelnimi Ljubljančani največ starih med 50 in 60, je danes največ brezposelnih med tridesetletniki; avgusta jih je bilo na zavodu prijavljenih več kot 4.600. Podoben trend je tudi na ravni države; od leta 2008 pa do danes je brezposelnih tridesetletnikov skoraj trikrat več.
Zaradi krize se selijo
Čeprav se delež v zadnjih letih zmanjšuje, zadnji avgustovski podatki kažejo, da okoli 85 odstotkov delovno aktivnih prebivalcev Ljubljane dela v tej občini. »Glede na to, da gre za prestolnico in da je v njej zelo veliko delovnih mest v javni upravi, to ni presenetljivo,« ocenjuje Nuška Brnot s statističnega urada. Podatki o delovnih migracijah v Sloveniji sicer kažejo, da je vse manj delovno aktivnih, ki imajo prebivališče in delo v isti občini. Lani je bila več kot polovica zaposlenih v Sloveniji delovnih migrantov. »Če so še pred nekaj leti ljudje pogosto iskali službo predvsem v svoji občini, zdaj podatki kažejo, da to ni več tako. Zaradi krize so prisiljeni iskati službo ne glede na to, kje je in zato se več selijo,« še pravi Brnotova.
Da je v Ljubljani težko najti službo, se je v zadnji javnomnenjski poizvedbi Eurobarometer, opravljeni v 75 evropskih mestih, strinjala več kot polovica vprašanih. Zgolj pet odstotkov jih je menilo nasprotno. Na statističnem uradu sicer Ljubljano – in še 14 drugih občin – uvrščajo med izrazito delovne občine, kar pomeni, da je število delovnih mest še vedno večje od števila zaposlenih in samozaposlenih. Po podatkih zavoda za zaposlovanje so v letu 2008 na območju Upravne enote Ljubljana, ki presega meje ljubljanske občine, našteli preko 60 tisoč prostih delovnih mest, od tega slaba četrtino v javnem sektorju. Leta 2012 jih je bilo nekaj manj kot 43 tisoč. Letos pa le še okoli 15 tisoč. Podatek sicer ni povsem primerljiv, saj delodajalci iz zasebnega sektorja od aprila 2013 niso več zakonsko obvezani objaviti prosto delovno mesto na zavodu za zaposlovanje.
Zgolj posredno vplivanje
Da občine lahko na razmere na trgu dela vplivajo zgolj posredno, predvsem s privabljanjem novih investitorjev, ocenjuje Polona Domadenik z ljubljanske ekonomske fakultete. »Nova delovna mesta so vedno povezana z investicijsko dejavnostjo podjetij, ki delujejo v določenem mestu oziroma regiji,« pravi Domadenikova. Ljubljana je občina, kjer se največ investira, a je to povezano tudi s tem, da ima največ pravnih oseb. »Zanimivo pojasnilo nam ponuja spremljanje podatkov o investicijski dejavnosti ljubljanskih podjetij skozi čas. V letih 2006 in 2007, v času največje gospodarske rasti, ko so se bruto investicije v slovenskih podjetjih povečale za dobrih petnajst odstotkov na letni ravni, so ljubljanska podjetja beležila še višje stopnje rasti. Od leta 2008 pa so investicije podjetij v Ljubljani pričele upadati hitreje, kot je znašalo slovensko povprečje; leta 2010 kar za dobrih dvajset odstotkov, leta 2011 pa za slabih trinajst odstotkov. Med regijami je osrednjeslovenska tista, ki beleži največji prirast novonastalih podjetij, vendar tudi najvišjo stopnjo zaprtja podjetij,« pojasnjuje profesorica.
Ljubljana kljub višji stopnji brezposelnosti sicer še vedno ponuja več zaposlitvenih možnosti kot večina drugih mest v Sloveniji, s čimer še privablja najbolj sposobne kadre, dodaja Domadenikova, a opozarja, da se tisti, ki si bivanje v glavnem mestu lahko privoščijo, preselijo, ostali pa so se prisiljeni dnevno voziti.
