Tiskane izdaje
Mengeš – Družba Lek, ki v svojem proizvodnem in razvojnem obratu v Mengšu zaposluje več kot tisoč ljudi, bi se rada razširila. Čeprav se tamkajšnji kompleks že zdaj razprostira na 12,5 hektara veliki površini, bi ga radi povečali še za skoraj šest hektarov. Občinski svet je njihovo namero že podprl.
Občinski svetniki so obravnavali pobudo Leka, da v okviru osnutka sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta dovoli spremembo namembnosti 5,69 hektara zemljišč na zahodni in severni strani mengeškega obrata. Zemljišča, ki so trenutno kmetijska (travniki in njive), bi radi spremenili v industrijska, da bi na njih zgradili nove obrate, skladišča, veliko parkirišče za zaposlene in nov dostop s krožišča Kolodvorske ceste, to je na skrajnem severozahodu načrtovanega novega območja.
Lek je pobudo za širitev dejavnost Sandozovega centra odličnosti za celične kulture in razvoj bioloških procesov na nove površine dal že leta 2016 predvsem zato, ker je sedanje zemljišče družbe v mengeški občini že skoraj v celoti pozidano.
Pri občinski podpori predlagane širitve je po besedah župana Franca Jeriča prevladalo dejstvo, da je Lek največji delodajalec v občini in strateško pomemben za regijo, državo in Evropsko unijo. Zato je marca 2016 izdal sklep o začetku postopka sprememb in dopolnitev OPN, ki opredeljuje objekte in aktivnosti v obratu in njegovi bližini. Da so ga uvrstili na sejo šele po slabih dveh letih, pa je posledica dejstva, da je moral Lek izdelati okoljsko poročilo oziroma izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje. Pripraviti so morali tudi strokovne podlage za razvoj prometa in dejavnosti ter koncept razvoja območja.
Ekološka tveganja
Ker mengeški Lek stoji na vodovarstvenem območju Mengeško-Domžalskega polja, bi kemijski obrat, v katerem uporabljajo vrsto nevarnih topil, nastaja pa tudi precej nevarnih odpadkov, pomenil veliko nevarnost za podtalnico. Zato je širitev dejavnosti lahko problematična.
Najprej zaradi izgube več hektarov obdelovalne zemlje, zatem pa tudi zaradi dodatne nevarnosti za pitno vodo, ne le v mengeški, temveč tudi v trzinski in domžalski občini. Nihče še ni pozabil, kako so se pred desetletji v podtalnico nenadzorovano stekale izcedne vode industrijskih odpadkov iz Utoka, Stola in drugih podjetij, ki so jih odlagala tudi v gramoznico, znano pod imenom Dupliška jama.
Prav tako ne gre podcenjevati nevarnosti, ki jo pomeni bližja Suhadolska jama, kjer še danes zbirajo in predelujejo razne odpadke. Dodatna obremenitev za okolje je kmetovanje s herbicidi, pesticidi in gnojili.
Zaradi vsega navedenega smo se začudili, da v gradivu za sejo občinskega sveta ni bilo okoljskega poročila, iz katerega bi lahko razbrali, kakšen pozitivni ali negativni vpliv bi imela širitev Leka na okolico. Še bolj pa, da nam ga niso posredovali ne mengeška občina ne ministrstvo za okolje in prostor. Ker so nam oboji obljubili odgovore v roku, ki ga predvideva zakon o dostopu do informacij javnega značaja, ta pa je lahko tudi dvajset dni, smo za odgovore prosili še vodstvo Leka.
Pojasnila Leka
Katarina Klemenc, direktorica korporativnega komuniciranja v Leku, je povedala, da pri razvojno-proizvodni lokaciji v Mengšu ter spremembah in dopolnitvah OPN ne gre za uresničevanje konkretnega ali že pripravljenega investicijskega projekta, temveč za zagotovitev prostorskih pogojev za dolgoročni razvoj lokacije, ki leži v občinah Mengeš in Domžale.
Poudarila je, da je dejavnost na tamkajšnji lokaciji pretežno visokotehnološka, da temelji na odgovornem in učinkovitem obvladovanju okoljskih vplivov, delovna mesta pa da so z visoko dodano vrednostjo, zaradi česar ustrezajo razvojnim usmeritvam obeh občin.
Pojasnila je še, da so se doslej zaradi pomanjkanja prostora širili predvsem tako, da so stare objekte rušili in jih zamenjevali z novimi ali pa jih prezidavali. Zdaj je širitev edina rešitev tudi zato, ker se bodo morali zaradi gradnje povezovalne ceste Želodnik–Vodice prej ali slej odpovedati parkirnim prostorom za zaposlene na južni strani Kolodvorske ceste in bo nujna trajnejša rešitev na lastni zemlji. Ko bodo sprejeti vsi potrebni prostorski akti in določeni vsi pogoji v obeh občinah, bodo reševanju parkiranja in novi prometni ureditvi dali prednost. Širitev proizvodnje pa bo po besedah Klemenčeve potekala postopoma. Priznala je, da tudi še nimajo v lasti vseh potrebnih zemljišč (nekaj je zasebnih).
Glede upoštevanja okoljskih vidikov pa je poudarila, da spoštujejo načela Novartisa o odgovornem poslovanju in pri vseh naložbah vgrajujejo najboljše in najnovejše okoljske tehnologije. Sestavni del Lekovega proizvodnega procesa so zato različni tehnični ukrepi, ki preprečujejo onesnaževanje tal in podzemne vode, prav tako se zavedajo, da nova zakonodaja na področju podzemnih vod narekuje redne monitoringe.
