Ment je kot Ljubljana - majhen in obvladljiv

V rubriki Ljubljanapolis se pogovarjamo z Zalo Vidali, članico ekipe, ki že tretje leto v Ljubljani organizira festival, ki izvaža slovenski glasbeni potencial na tuje odre.

Objavljeno
27. januar 2017 16.30
Ljubljanapolis
Klara Škrinjar
Klara Škrinjar

Jutri se začenja Ment, festival glasbe in glasbene industrije, po več lokacijah v Ljubljani. Festival predstavlja večinoma neznane, vendar po ustvarjanju izstopajoče glasbenike. Spremlja ga tudi konferenca, namenjena profesionalcem, torej tistim, ki glasbenike podpirajo in skrbijo, da je glasba širše slišana.

Letos prihaja na konferenco Ment okoli tristo organizatorjev, založnikov, bookerjev, programskih vodij festivalov in drugih glasbenih profesionalcev, pojasnjuje Zala Vidali iz organizacijske ekipe festivala. »Podobni festivali poskušajo opolnomočiti glasbenike, jim omogočiti mreženje ter spoznavanje tem in idej, ki se jih tičejo, čeprav se morda tega ne zavedajo. Zdi se tudi, da navadna forma festivala ni več dovolj, dogodki potrebujejo neko dodano vrednost ali drugačen format, da pritegnejo pozornost javnosti.«

Koga bo festival tokrat predstavil?
Ment je festival brez »headlinerjev«. Na njem bo nastopilo 60 glasbenikov in glasbenih skupin. Gre za izvajalce, ki so regijsko znani, mednarodno pa ne.

Med domačimi, ki bi jih posebej omenila, so zagotovo Širom, ki so lani izdali ploščo in so res odlični. Igrajo na različna zvočila in ustvarjajo glasbo, ki se razteza od etna do trancea. Potem so tu Olfamoštvo, Matter, Persons from Porlock, vsak je zanimiv po svoje. Nastopili bodo tudi Koala Voice kot eni najbolj znanih mladih izvajalcev v Sloveniji, a na festival prihajajo z jasnim ciljem - najti založnika. Teh veščin biznisa slovenskim bendom še nekoliko manjka. Ključno je razumevanje, da glasba sama po sebi žal ni dovolj, temveč je potrebno še podporno okolje, menedžerji, promotorji. In tudi zato je tu Ment.

Obstaja tudi platforma Ment - za podporo izvajalcem in njihovo promoviranje na drugih festivalih v tujini. Za kaj gre?

Platforma deluje vse leto. Ment išče in prepoznava kreativnost domačih glasbenih talentov in jih predlaga sorodnim festivalom po Evropi, deluje kot nekakšna pisarna glasbenega izvoza. Lani se je v okviru platforme na 12 festivalih predstavilo 12 zasedb, ki so igrale na 38 koncertih.

Kdo izbira tiste, ki se bodo predstavili v Ljubljani?

Program kurirata Andraž Kajzer in Matjaž Manček. Na festivalu predstavljamo zasedbe, ki se oddaljujejo od generičnih glasbenih vzorcev, takšne, ki jih zanima raziskovanje, glasbena inovacija. V tem je ljubljanski festival tudi drugačen od sorodnih po Evropi. Sploh produkcija, ki izhaja iz lokalnega okolja, je zelo drzna in izrazito dovzetna za glasbeno eksperimentiranje in multižanrskost.

Je to, biti drzen in izhajati iz lokalnega okolja, torej pravi recept?

Očitno, ja! Eurosonic na Nizozemskem je recimo največji tovrsten glasbeni festival in konferenca v Evropi in je res ogromen, Ment pa je takšen kot Ljubljana - majhen in obvladljiv. Dobro je organiziran, ne moreš se izgubiti, zelo hitro spoznaš vse. Zato se mi zdi, da se obiskovalci iz tujine in glasbeni profesionalci, ki prihajajo na Ment, radi vračajo v Ljubljano. Kajti tu se bodo zagotovo srečali z vsemi, ki bi jih radi videli, v nasprotju z drugimi festivali, kjer se zaradi velikosti marsikaj izgubi. Ljubljana je tako postala prepoznavna na festivalskem glasbenem zemljevidu Evrope, pomembnost pa ji daje tudi njena lega na križišču Balkana, vzhodne Evrope in Zahoda, kamor Slovenci bolj sramežljivo prodiramo. Zdi se, da je Italija veliko dlje kot Bosna ali Srbija, pa seveda ni.

Del festivala se je že začel - z glasbenimi plakati.
Tako je: v tem projektu z imenom appointMENT v galeriji DobraVaga je sodelovalo 50 mladih vizualcev, vsak je »dobil« svojega glasbenika iz festivalskega programa in zanj naredil glasbeni plakat. S tem se vračamo na neko osnovo, gre za pogled nazaj, saj je plakat postal le eden od kanalov komuniciranja, običajno se veliko več promocije usmerja v digitalne kanale. Plakat je v tem smislu izgubil vrednost. Ampak obenem je to tudi pogled naprej, podobno kot vinilka. Plakat torej vračamo naprej, kot vizualni element, ki povezuje glasbo.