Mesto korak bliže zimski odbojki na mivki

Športni park Črnuče: Zasebni partner pridobil gradbeno dovoljenje, zdaj je na vrsti pridobitev posojila.

Objavljeno
22. december 2015 17.18
Športni park Črnuče
Maša Jesenšek
Maša Jesenšek
Ljubljana – Več kot tri leta po sklenitvi javno-zasebnega partnerstva z občino je podjetju Ludus vendarle uspelo dobiti gradbeno dovoljenje za dvorano, namenjeno odbojki na mivki, ob Šlandrovi ulici v Črnučah. Kdaj bo zgrajena, bo odvisno tudi od tega, koliko posluha za projekt bodo imele banke.

Več kot štiri leta je minilo, odkar je občina objavila javni razpis za zasebnega partnerja za projekt športnega parka v Črnučah, in več kot tri, odkar je septembra 2012 s podjetjem Ludus podpisala pogodbo o partnerstvu, v okviru katerega naj bi bila zgrajena dvorana za odbojko na mivki. Po osnovni pogodbi bi moral celoten park, z zunanjimi igrišči za odbojko, tenis in košarko, dvorano za odbojko na mivki in parkirišči, delovati v treh letih po podpisu pogodbe, a se je pri dvorani zapletlo in investitorjem je šele v začetku decembra uspelo dobiti pravnomočno gradbeno dovoljenje.

Zamude Vo-Ke

Lani spomladi sta občina in Ludus podpisala aneks, s katerim so podaljšali rok izvedbe. Kot je pojasnil direktor Ludusa Tomi Šmuc, ki je skupaj s partnerjem Martinom Hrastom ustanovil podjetje za izvedbo tega projekta, se je zavleklo zaradi nepredvidenih del. »Šlo je za zahtevo Vo-Ke po prestavitvi kanalizacije na območju športnega parka, ki je potekala po parceli, kjer bo dvorana.« Prestavitev je bila predvidena na širšem območju Črnuč, toda Vo-Ka je imela težave s pridobivanjem soglasij ob Šlandrovi ulici, zato ni bila izvedena leta 2013, kot je predvidevala pogodba. V vmesnem času so sicer uredili zunanje površine in zunanja odbojkarska igrišča, a zastoj pri kanalizaciji je pomenil blokado gradnje. »To je bila mat poteza tudi za nas,« pravi Šmuc in nadaljuje, da so zadevo rešili tako, da so sami financirali spremembo projekta prestavitve kanalizacije za okoli 400 metrov dolg odsek med Cesto 24. junija in Kolektorjem Etro. Na podlagi tega je lani Vo-Ka vendarle izvedla prestavitev kanalizacijskega voda in projekt končala maja letos, ko so zanj pridobili uporabno dovoljenje.

Pridobitev gradbenega dovoljenja je tako po Šmučevih besedah le eden od korakov na poti do cilja. Prvi velik mejnik bo presežen, ko bo dvorana zgrajena (gre za enostaven objekt betonske konstrukcije, gradnja bo trajala tri do štiri mesece), drugi pa, ko bodo poplačani krediti, pravi. Pogodba jih zavezuje, da dvorano zgradijo v osmih mesecih po pridobitvi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, v 20 mesecih po tem datumu pa mora športni park polno delovati.

Kdaj bodo torej začeli graditi? Šmuc odgovarja, da predvidoma spomladi, ko bodo vremenske razmere primernejše, še prej pa jih čaka naslednji težek korak – pridobitev posojila. Celoten projekt je ocenjen na 1,2 milijona evrov (z DDV), pri čemer računajo, da bodo vložili od 25 do 30 odstotkov lastnih sredstev, preostalo pa bodo posojila. Z bankami se že pogovarjajo, pravi Šmuc, vendar za resne dogovore zahtevajo pravnomočno gradbeno dovoljenje. Prepričan je, da jim bo uspelo in da ne bodo obstali na pol poti do cilja, saj sta, kot poudarja, s partnerjem doslej že vložila okoli 300 tisoč evrov lastnih sredstev, od tega je šlo skoraj pol za plačilo komunalnega prispevka občini.

Vse bolj priljubljen šport

Je Šmucu ob zapletih in zamudah žal, da se je podal v projekt, pri katerem občina nima nobenih finančnih obveznosti, vanj vloži le zemljišče, po izteku 30-letnega koncesijskega obdobja pa vsa infrastruktura preide v njeno last? »Če bi bil investitor, ki bi hotel na hitro ustvariti dobiček, bi mi bilo žal. A mi ni, saj sem osebno preveč vključen v šport in menim, da tak objekt potrebujemo. Prepričan sem, da se bo na koncu pokazalo, da je bil denar vložen smotrno,« pravi nekdanji odbojkarski reprezentant. Bi pa, če bi se danes znova spustil v pogovore z občino, poskusil s pogajanji doseči vsaj komunalno opremljeno zemljišče.

Šmuc tako ne dvomi o uspešnem poslovanju dvorane, kjer bodo štiri igrišča za odbojko na mivki (po potrebi bodo lahko uredili tudi igrišča za nogomet, rokomet ali tenis na mivki), recepcija z gostinskim lokalom, garderobe, pisarne ter večnamenska dvorana za fitnes, vodene vadbe in prireditve. »To bo prva dvorana za odbojko na mivki v Sloveniji. Gre za olimpijski šport, ki je pri nas vse bolj priljubljen. V Ljubljani je 50 igrišč za odbojko na mivki in poleti so nenehno zasedena,« sogovornika ne skrbi, da v jesenskih, zimskih in zgodnjepomladanskih mesecih notranja igrišča ne bi bila dobro obiskana. Objekt bo sicer namenjen tako treningom kot rekreaciji. In čeprav po najuspešnejši sezoni za slovensko dvoransko odbojko poudarja, da sta to različni olimpijski disciplini, pravi: »Dober rezultat odbojke je pomemben, če ne drugega, začnejo pokrovitelji drugače gledati na nas.«