Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenski člani mednarodnega združenja hidrogeologov (SKIAH) z deklaracijo pozivajo ministrstvo, naj izvede presojo vplivov umestitve ogromnega kanalizacijskega cevovoda prek prispevnega območja vodarne Kleče, ki po njihovem mnenju ogroža najpomembnejše ljubljansko črpališče pitne vode. Ministrica jih bo tudi tokrat preslišala.
»Predloga, naj Arso še enkrat prouči svojo odločitev, da ni treba izvesti presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstvenega soglasja za načrtovano gradnjo povezovalnega kanala C0 nad vodonosnikom Ljubljanskega polja, ne podpiram,« je za Delo povedala ministrica za okolje Irena Majcen, ko smo jo vprašali, kako komentira očitke na račun agencije za okolje, ministrstva za okolje in prostor ter MOL, da z neprimerno traso cevovoda ogrožajo ljubljansko črpališče pitne vode. Hidrologi ne razumejo, kako so pripravljavci 110 milijonov evrov vrednega evropskega kohezijskega projekta, ki poleg ljubljanske vključuje tudi občini Medvode in Vodice, brez temeljite presoje vplivov na okolje lahko ugotovili, da je tveganje za onesnaženje podzemne vode na Ljubljanskem polju, ki zagotavlja pitno vodo 90 odstotkom Ljubljančanov, zanemarljivo. Sami so prepričani, da je mestna kanalizacija zaradi poškodovanih vodov že zdaj eden glavnih virov onesnaževanja tega vira pitne vode. In da bi 4,5 kilometra dolg kanal čez Ljubljansko polje, za katerega velja strogi vodovarstveni režim z oznako VVO II A, predstavljal veliko dodatno obremenitev in nevarnost za večdesetletno onesnaženje vodonosnika s fekalijami in farmacevtskimi sredstvi, ki po kanalih tečejo skupaj z njimi.
Majcnova je dejala, da jo preseneča, da je skrb za usodo vodonosnika izražena šele zdaj, saj se projekt pripravlja že več let. Po njenem mnenju so očitki, da je bila stroka pri pripravi projekta odrinjena, neutemeljeni. Tako strokovne podlage kot projekt so namreč pripravljali strokovnjaki. Dodala je še, da so nevarnosti onesnaženja vodnih virov proučili tudi strokovnjaki podjetja Vo-Ka, ki jim gotovo ni v interesu, da bi si z nestrokovnimi projekti ogrozili zajetja pitne vode, ki jih upravljajo. Poleg tega so predvidene tudi zaustavitve sistema v primerih poškodb na kanalih. Obnove postopka zato ne bo.
Podpis »kohezijskih« pogodb
Na ministrstvu za okolje in prostor je bil včeraj tudi podpis pogodb za evropski kohezijski projekt Oskrba s pitno vodo v porečju Ljubljanice - drugi sklop. Župani občin Škofljica, Brezovica, Log-Dragomer in podžupan občine Logatec so z ministrico Majcnovo tudi formalno potrdili 11 milijonov evrov vreden projekt nadgradenj vodovodnih sistemov v teh štirih občinah. EU bo zagotovila 67 odstotkov potrebnega denarja, 21 odstotkov občine, 12 pa država. Z njim bodo izboljšali 3,6 kilometra obstoječih vodovodov, skoraj 15 kilometrov bo novih, zgradili pa bodo tudi več vodohranov, črpališč, prečrpališč, zajetij vode in eno vodarno.
Obenem bodo marsikje odpravili težave s prenizkim tlakom vode v ceveh, 228 prebivalcev naselja Orle nad Ljubljano pa bo končno priključenih na ljubljanski vodovod (zdaj se preskrbujejo iz lokalnega vodovodnega sistema). S tem bodo javno preskrbo s pitno vodo izboljšali 27.362 prebivalcem naštetih občin.
Ministrica za okolje, ki se zaveda, da je bilo v kohezijski finančni perspektivi za obdobje 2007–2013 za okoljske (komunalne) projekte zagotovljenih 550 milijonov evrov, v zdajšnji pa le 250 milijonov, je dejala, da si bo prizadevala, da bi država ves neporabljen denar iz naslova kohezije prerazporedila za že pripravljene projekte po regijah. Med drugim naj bi bil na enem najvišjih mest 13,5 milijona evrov vreden projekt gradnje kanalizacije in čistilne naprave za 4000 ljudi iz občine Log-Dragomer.
Okoljska ministrica Irena Majcen podpisuje pogodbe o vodoskrbi štirih občin iz skladov EU z njihovimi župani in podžupani. Foto: Janez Petkovšek/Delo
