Tiskane izdaje
Občina je o namenskih najemnih stanovanjih, ki bi jih namenili mladim kot posebej ranljivi skupini, začela glasno govoriti pred skoraj dvema letoma, ko so objavili stanovanjski program MOL za leti 2015 in 2016. Začrtani cilj v tem obdobju ne bo uresničen, saj bo prvi razpis objavljen predvidoma prihodnje leto. Na zadnji letošnji redni seji mestnega sveta pa bodo svetniki v ta namen potrjevali pravilnik o dodeljevanju namenskih najemnih stanovanj mladim.
Pripravljeni predlog pravilnika je rezultat javne obravnave osnutka, ki se je končala že aprila. V večmesečni pripravi končnega predloga sicer večjih sprememb ni bilo. Za stanovanje bodo lahko kandidirali polnoletni mladi, ki v letu objave razpisa še ne bodo dopolnili 30 let, s stalnim bivališčem v prestolnici in vsaj šestimi leti stalnega ali začasnega bivanja v MOL. Tu so pripravljavci nekoliko prisluhnili pripombam, naj omilijo ta kriterij (v osnutku je bilo predvideno osem let), ne pa v celoti, saj so si predstavniki mladih želeli, da bi do stanovanj lahko prišli tudi tisti, ki niso odraščali v glavnem mestu, ampak so se sem preselili šele zaradi študija. Upoštevane niso bile niti pripombe širše javnosti in Mladinskega sveta Slovenije, da bi lahko na razpisu sodelovali tudi prosilci, ki v času javnega razpisa nimajo prijavljenega stalnega prebivališča v ljubljanski občini. »Ker bo javni razpis primarno namenjen reševanju stanovanjskih stisk občanov MOL, ostane ta določba nespremenjena,« so pojasnili v javnem stanovanjskem skladu MOL.
Tudi za bogate mlade
Ker bodo mladi za stanovanje plačevali neprofitno najemnino (ta bo odvisna od velikosti in starosti stanovanja), bodo morali dokazati, da imajo dohodke. Spodnja meja je postavljena pri 76 odstotkih minimalne plače, kar glede na minimalno plačo v tem letu pomeni 459,3 evra mesečno. Dohodke bodo morali dokazovati bodisi z dohodninsko odločbo za preteklo leto bodisi z dokazili o prejetih dohodkih v letu, ko bo javni razpis objavljen.
Tako kot na splošnih razpisih za neprofitna najemna stanovanja bo tudi v primeru stanovanj za mlade zgornja dohodkovna meja postavljena precej visoko. Občina je namreč sledila pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, ki določa gornjo mejo dohodka za upravičence. Ta je za enočlanska gospodinjstva postavljena pri dvakratniku povprečne neto plače v državi (glede na zadnje podatke o povprečni plači to pomeni 2030 evrov mesečnega dohodka), za dvočlansko gospodinjstvo pri 250 odstotkih povprečne neto plače (2537 evrov neto), za tričlansko gospodinjstvo pa pri 315 odstotkih (3197 evrov neto). Mladinski svet je vztrajal, naj se ta meja zniža, češ da zaslužek 2000 evrov pomeni, da posameznik ni finančno šibek (namen mehanizma je prav podpora mladim, ki so šele vstopili na trg dela in so finančno šibki). Vendar mestni stanovanjski sklad pripombe prav zaradi omenjenega pravilnika ni upošteval, čeprav priznavajo, da »je še kako umestna«.
Klik na infografiko jo odpre v večjem formatu. Infografika: Delo
Čakajoč, da ukrepa država
Na naše vprašanje, ali se sklad ni mogel izogniti omenjenemu pravilniku in določiti lastnega (nižjega) cenzusa, direktor Sašo Rink odgovarja, da so sklicevanje na pravilnik ohranili, ker resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 med drugim predvideva znižanje dohodkovne meje za pridobitev javnega najemnega stanovanja. »To pomeni, da bodo novi cenzusi avtomatično veljali tudi za dodeljevanje stanovanj za mlade po predlaganem pravilniku. Tako tudi ne bo stroška za izdelavo novega računalniškega programa za obdelavo teh vlog, saj bomo lahko, z minimalnimi prilagoditvami, uporabili že izdelan program za obdelavo vlog, prispelih na javne razpise za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem.«
A glede na pojasnila ministrstva za okolje in prostor, ki je odgovorno za stanovanjsko politiko, bo visoko postavljen cenzus – kot pravijo na ministrstvu, je bil v takšni višini določen zato, »da so neprofitna najemna stanovanja dostopna širokemu krogu upravičencev, ne samo socialno najšibkejšim« – veljal še kar nekaj časa. Osnutek nove stanovanjske zakonodaje napovedujejo za konec leta 2017, trenutno pa še ne morejo »podati konkretnega odgovora na vprašanje, kako bo opredeljena upravičenost do javnih najemnih stanovanj v prihodnje«.
Desetletje za trajno rešitev
Tudi pobuda nekaterih, naj se stanovanja dodelijo za krajše, na primer triletno obdobje, ne za deset let, da bi imelo glede na omejeno število stanovanj več prosilcev možnost pridobitve takšnega stanovanja, je bila zavrnjena. »Namen pravilnika je ravno v tem, da mladi dobijo neko razmeroma trajno obliko nastanitve, ki jim bo omogočala dobro osnovo za obstanek na trgu. Ni namreč pričakovati, da si bodo mladi po treh letih toliko finančno opomogli, da bi lahko sami reševali stanovanjsko vprašanje,« svojo odločitev utemeljujejo na mestnem stanovanjskem skladu. Če najemnikom kljub vsemu v desetih letih ne bi uspelo rešiti svojega stanovanjskega problema, pa bodo v prednosti tudi pri splošnih razpisih za neprofitna najemna stanovanja – iz naslova bivanja v namenskem najemnem stanovanju za mlade bodo namreč dobili dodatne točke.
Klik na infografiko jo odpre v večjem formatu. Infografika: Delo
Županova (ne)srečna roka
Poleg osnovnih pogojev (starost, stalno bivališče, stalnost bivanja, dohodek ...) pravilnik posebnih kriterijev, po katerih bi izbirali upravičence, ne določa. Kot pojasnjujejo na skladu, so ugotovili, da bi bilo to diskriminatorno in bi bilo »odveč drobiti prosilce na primer glede na bivanjske razmere (bivanje pri starših, v tržnem najemniškem razmerju), zdravstvene in socialne razmere, število otrok, delovno dobo«. Tako so se odločili, da bo, če bo upravičenih prosilcev več, kot bo razpisanih stanovanj, odločal žreb. Žrebal bo župan, pri žrebu, ki bo javen, pa bodo navzoči tudi notar in tričlanska komisija.
Prvi razpis bo objavljen predvidoma aprila, je povedal Rink. Razpisanih bo okrog 30 namenskih najemnih stanovanj za mlade, ki bodo na različnih lokacijah. Za tiste, ki jim bo uspelo na razpisu (glede na veliko zanimanja za neprofitna najemna stanovanja je pričakovati, da bo odločal žreb), bodo stanovanja zagotovljena predvidoma v letu 2018, pojasnjuje direktor sklada. Nadaljnji razpisi bodo nato sledili predvidoma vsaki dve leti, v okviru zmožnosti sklada oziroma odvisno od zanimanja (kakšno je, bo pokazal prvi razpis) ter predvsem od razpoložljivih stanovanj (torej realizacije načrtovanih novogradenj). Sklad sicer načrtuje tudi gradnjo soseske za mlade – gre za projekt Rakova jelša I. Tam bi zgradili 125 stanovanj za mlade. Toda glede na zadnje načrte sklada začetka gradnje pred letom 2019 ni pričakovati.
