Tiskane izdaje
Ljubljana – Prejšnji teden se je iztekel razpis za direktorja javnega zavoda Mladi zmaji, centra za kakovostno preživljanje prostega časa mladih. Prispelo je osem vlog, prijavil se je tudi dosedanji direktor Vojko Vavpotič.
Direktor zavoda bo po pridobitvi soglasja ustanovitelja imenovan za pet let, funkcijo bo prevzel predvidoma januarja. Direktorja izbira svet javnega zavoda Mladi zmaji, ki ga vodi Miha Mohorko, njegovo imenovanje pa mora potrditi še mestni svet. V svetu zavoda nam niso povedali, kdaj bo znana izbira, dejali so samo, da bo to takrat, ko bosta svet zavoda in mestni svet izvedla vsa opravila, povezana z izbiro direktorja.
Javni zavod Mladi zmaji je bil ustanovljen septembra 2009, odprt je bil marca 2010. Še pred tem je že leta 2007 začel delati četrtni mladinski center v Zalogu, leto pozneje pa še centra za Bežigradom in v Šiški. Zavod je najprej vodil v. d. direktorja Radovan Radetić, po njegovem odstopu je to delo opravljala takratna vodja mestnega urada za mladino mag. Mateja Demšič, zdaj vodja mestnega oddelka za kulturo. Vavpotič je mandat direktorja nastopil januarja 2011.
Obnova bežigrajskega in šišenskega centra
Zavod deluje v okviru štirih četrtnih mladinskih centrov. Bežigrajski domuje v prenovljenih prostorih na Vojkovi 73, črnuški pa na Dunajski 367. Šišenski je zaradi obnove med poletnimi počitnicami začasno deloval na Ljubeljski 19a, septembra se je preselil nazaj v obnovljene prostore na Tugomerjevi 2; te bodo uradno odprli oktobra. Zaloški mladinski center program začasno izvaja v osnovni šoli na Zaloški cesti 220. Po selitvi knjižnice v novi poslovno-upravni center Zalog se bo ČMC preselil v zdajšnje prostore knjižnice v pritličju na istem naslovu, ki jih bodo prej obnovili. Prostočasne delavnice pripravljajo tudi v četrtnih skupnostih Golovec in Posavje, vendar jih v drugi polovici preteklega leta zaradi pomanjkanja finančnih sredstev niso izvajali. Kot pravi direktor Vojko Vavpotič, so z njimi začeli ob koncu lanskega šolskega leta in spet potekajo v tem šolskem letu.
Predvidene širitve še ni
Ob odprtju zavoda Mladi zmaji leta 2010 je bilo načrtovano, da bodo v petih letih nastali še trije četrtni mladinski centri, vendar se to ni zgodilo. Širitev mladinskih programov v različnih četrtnih oziroma lokalnih skupnostih je zapisana tudi med strateškimi cilji zavoda za obdobje do leta 2020 in v osnutku občinske strategije za mlade za obdobje do leta 2024. Direktor Vavpotič pravi, da v prihodnjih letih načrtujejo ustanovitev najmanj dveh ali treh novih mladinskih centrov na različnih lokacijah v občini, prav tako nameravajo nadgraditi program črnuškega centra z dejavnostmi za mlade, starejše od 15 let. Kot organizacijska enota Mladih zmajev je od leta 2011 posloval tudi družinski center Mala ulica v Prečni ulici, namenjen družinam z otroki, starimi do šest let, ki pa je maja lani, pod vodstvom Eve Strmljan Kreslin, postal samostojni javni zavod.
Zavod Mladi zmaji se v celoti financira iz mestnega proračuna. Letos jim bo občina namenila 423.400 evrov za programske, materialne in stroške za plače zaposlenih ter najmanj 94.000 evrov za investicijsko-vzdrževalna dela. Po direktorjevih besedah bodo letos predvidoma petino sredstev zagotovili še iz drugih virov, predvsem iz javnih razpisov in pozivov ministrstev, od donatorjev in mednarodnih projektov, sofinanciranih iz programa Erasmus plus, pa tudi iz tržne dejavnosti zavoda in manjših prispevkov uporabnikov za nekatere dejavnosti.
Tržna dejavnost
V zavodu je, poleg direktorja, redno zaposlenih še devet strokovnih delavcev: osem specialistov za mladinsko delo (po dva na center) in vodja administracije. Vsi imajo najmanj sedmo stopnjo izobrazbe in so strokovno ustrezno usposobljeni. Po direktorjevih besedah si želijo novih zaposlitev predvsem v novih mladinskih centrih, v povezavi s pridobivanjem dodatnih finančnih virov iz javnih razpisov in pozivov ministrstev ter črpanja evropskih sredstev. Opozarja, da jim zaposlovanje delno onemogoča zakon o uravnoteženju javnih financ. V prvi polovici tega leta so vključili 98 prostovoljcev in praktikantov ter 28 pogodbenih sodelavcev, večinoma študentov, ki jim pomagajo pri izvedbi programov, in tri osebe iz programa usposabljanja na delovnem mestu, ki ga sofinancira zavod za zaposlovanje.
Podvajanje dejavnosti?
Ob ustanavljanju tega zavoda so mestni svetniki pozdravili plemenit namen in dober cilj, saj gre za potrebno in nujno dejavnost v Ljubljani, nekateri pa so imeli pomisleke, da bi bilo zaradi visokih stroškov bolje racionalizirati poslovanje z združevanjem javnih zavodov na tem področju, ne pa ustanavljati novih, ki podvajajo dejavnosti, na primer tiste, ki jih že izvajata Pionirski dom in Mestna ZPM Ljubljana.Na vprašanje, ali se mu zdi, da so konkurenca drugim podobnim zavodom, ki pa se morajo polovično ali več preživljati na trgu, Vavpotič odgovarja, da so njihovo poslanstvo in dejavnosti bistveno drugačni. V primerjavi z organizacijami, ki se ukvarjajo z otroci in mladino, programe zagotavljajo večinoma brezplačno. Hkrati mladim omogočajo takšne dejavnosti, ki spodbujajo njihovo aktivno participacijo v družbi. »Zato je naše delovanje usmerjeno v posamezne lokalne skupnosti MOL, da se čim bolj približamo mladim in je čim manj ovir za njihovo vključitev. Omejene organizacije in tudi druge javne zavode, katerih ustanovitelj je MOL, ne doživljamo kot konkurenco, ampak kot partnerje pri zagotavljanju mladinskih programov,« pravi direktor.
Skrb za najbolj ranljive skupine mladih
Kot pravi Vavpotič, se vsako leto v njihove dejavnosti vključuje vse več različnih mladih obiskovalcev, vsako leto jih je približno 1500, od tega jih je 500 starih več kot 15 let. Največji doprinos zavoda vidi v tem, da skrbijo za najbolj ranljive skupine mladih. Še posebej jih veseli, da vsako leto vključujemo veliko število prostovoljcev in praktikantov ter da so starejši mladostniki vedno bolj pripravljeni pomagati mlajšim. V štirih letih so izvedli 4359 različnih aktivnosti za mlade, 3640 v centrih in 719 izven. Na organiziranih mladinskih aktivnostih so zabeležili skupaj 86.919 obiskov, od tega 23.109 mladih, starih več kot 15 let. Organizirali so 22 večdnevnih taborov za mlade in dve bilateralni mednarodni mladinski izmenjavi ter se udeležili devet multilateralnih mednarodnih mladinskih izmenjav. Organizirali so več kot 105 javnih prireditev za mlade v lokalnih skupnostih. Prek letnega javnega razpisa za sofinanciranje mladinskih aktivnosti v centrih so sofinancirali 281 projektov, ki jih je izvedlo 70 različnih organizacij v višini dobrih 280.000 evrov. V dejavnosti zavoda so vključili 513 prostovoljcev in praktikantov, od tega 16 tujih: štiri v projekt Evropska volonterska služba, tri praktikantke v okviru programa Leonardo da Vinci in devet preko združenja Aiesec, našteva direktor. Poudarja, da se v tem času ni zgodil omembe vreden incident pri delu z mladimi ali starši; uradno so prejeli le eno pritožbo, ki pa so jo po pogovoru s starši uspešno rešili.
Želijo opogumiti dekleta
Lani so v dejavnosti mladinskih centrov in v prostočasne dejavnosti vključili 1552 mladih, kar je za osem odstotkov več kot leta 2013, ko je sodelovalo 1434 mladih, od tega je bilo dve tretjini fantov in tretjina deklet. Na vprašanje, zakaj po njegovem pride v centre manj deklet, Vavpotič odgovarja, da je eden izmed pomembnih vzrokov tudi ta, da so fantje fizično in verbalno bolj prevladujoči. Zato že nekaj let v mladinskih centrih izvajajo dejavnosti, ki so namenjene samo dekletom, denimo vikend tabor za punce itn. Tako želijo dekleta – njihovo število se po centrih različno, tudi glede na vsebino dejavnosti – dodatno opogumiti in povečati njihovo vključenost.
