Tiskane izdaje
»To je alternativni pogled na Ljubljano in je rezultat številnih bojev za svobodo in neodvisnost,« je sredin dopoldanski pohod po središču mesta uvodoma predstavil vodič, ki je bil tisti dan Marko, sicer gledališki režiser.
Na Starem trgu se je zbralo kakih petnajst ljudi. Posedli so se okrog vodnjaka, medtem ko se je Marko v angleščini najprej predstavil. Rodil se je v Ljubljani, jim je pravil, in tu zadnjih dvajset let znova živi. Govoril jim je, kako se mesto v zadnjih letih spreminja. »Ali veste, kaj pomeni gentrifikacija?« jih je vprašal. Odkimali so. »Center mesta se lepša, čisti in prenavlja, kar je dvignilo cene in tako bivanje za lokalno prebivalstvo v njem postaja vse dražje.« Medtem so mimo Starega trga vozili kombiji in v številne bližnje lokale odlagali dostavo.
Urbani sprehod
Projekt Ljubljana Alternative Tours so pred dvema letoma začeli, kot si pravijo, uličarji z žilico za akademsko raziskovanje, zbrani okoli Inštituta za urbane kulture. »To je projekt, ki je vpet v lokalno skupnost in ki skuša njene kreativne značilnosti promovirati z urbanimi sprehodi, njene družbene vidike pa raziskovati z akademsko vnemo,« pravijo njegovi ustvarjalci, ki so tudi prepričani, da pogled na mesto po tem »ne bo nikoli več enak«. Na vprašanje, zakaj so se odločili za koncept turistične ture, čeprav hkrati opozarjajo na negativne posledice turizma v mestu, Grega Bulc z inštituta odgovarja: »To niso turistične ture v klasičnem smislu, ampak bolj vodena predavanja. Alternativno je povezano z alternativnim dogajanjem v mestu in hkrati gre za alternativno obliko vodenja. Poleg tega ture so ture namenjene lokalcem, ne samo turistom, in jih izvajamo tudi v slovenščini.«
Lokalnih prebivalcev na sredinem pohodu ni bilo, toda po besedah vodiča Marka ni vedno tako. »Tu in tam pridejo, kar verjetno niti ni nenavadno. Vsak, ki deluje na alternativni sceni, pozna drugo plat mesta in hkrati ima vsak občutek, da svoje mesto pozna. Toda ko sem bil prvič na turi, preden sem postal vodič, sem ugotovil, da marsičesa ne vem, čeprav sem imel vseskozi občutek, da vem, ker je to moje mesto, moja scena.«
Pod površjem
Skupina se je od vodnjaka premaknila nekaj metrov proti magistratu in se ustavila pred galerijo Škuc, ki na Starem trgu deluje od leta 1978. Vodič je pojasnil njeno vlogo v osemdesetih, ko je postala središče subkulture in mladih alternativcev. »Tudi ta ulica je bila takrat drugačna. Na videz veliko bolj prazna kot danes, toda tako je bilo samo na površju,« se je spomnil Marko. Središče mesta je po njegovem danes veliko manj priljubljeno med alternativno mladino, vendar Škuc v njem ohranja svoj prostor.
Naslednja točka je bil lokal Pritličje, ki ga je vodič opisal kot »pomemben javni prostor, ki je zasebni posel«, saj je prizorišče okroglih miz, debat, didžejevskih večerov in pomeni nadaljevanje programa iz že nekaj let zaprtega Cafeja Open. Pot so nato nadaljevali skozi »alternativno mesto« in se ustavljali ob nekaterih grafitih, ki zrejo z zidov. Prizor rezalne žice z državne meje se je na pohodu pojavil še enkrat – pred vhodom v nekdanjo tovarno koles, kjer enajsto leto deluje avtonomni prostor Tovarna Rog. Vodič je na njenem dvorišču opozoril na lanski junij, ko jo je občina z najetimi varnostniki hotela izprazniti.
Alternativna tura se je po obisku Onkraj gradbišča, lokalne pobude, s katero so zapolnili gradbeno jamo, in Slomškove 13, nad katero se dviga najožja večstanovanjska hiša v mestu, pričakovano končala v avtonomnem kulturnem centru AKC Metelkova mesto, ki deluje od zasedbe nekdanje vojašnice leta 1993.
V okolici bližnjega zdravstvenega doma se je na sredino dopoldne zbralo nekaj brezdomcev. V strogem centru mesta jih skorajda ni več, je skupino turistov opozoril vodič, in pomenljivo dodal, da na »razglednici« zanje ni prostora.
