Mojstri ceremonij, didžeji in grafiterji v Rogu

Ljubljana – Četrtkov popoldan se je že prevešal v večer, ko je Ogledalo vstopilo v mini svet urbanega podzemlja. Skrival se je v drugem nadstropju nekdanje tovarne Rog; ta je danes zatočišče tistih, ki v okvirih svoje subkulture, strasti in dogajanja prostoru dajejo poseben pečat.

Od tretje ure dalje, tistega četrtkovega popoldneva, so se torej v socialnem centru Rog vrstile delavnice hip hopa, beatboxa, grafitiranja, breakdancea, MC-janja in didžejanja. Verjamemo, da je kakšnemu starejšemu bralcu vse tele angleške urbane skovanke težko razumeti, zato naj vsaj približno poskusimo razložiti, za kaj natančno je šlo. Ekipa mladcev se je nabrala in med seboj delila znanje različnih vej kulture hip hopa. Beatboxing je oblika vokalnega izražanja, pri kateri se z ustnicami, jezikom in glasom proizvajajo zvoki, kakršne sicer izvabljamo iz inštrumentov, od bobnov, činel, kitar, basov do vseh drugih, ki si jih lahko zamislite. Grafite, smo prepričani, poznate, breakdance tudi, za didžeje ste najbrž prav tako že slišali, ostane torej le še umetnost, imenovana MC-janje. In prav na tej delavnici se je v četrtek znašlo Ogledalo.

Kaj oziroma kdo je torej MC? To je tisti model, ki prek mikrofona skrbi za splošno razpoloženje občinstva. Večinoma pride v paketu z didžejem, njegove rime in skovanke pa so bodisi pripravljene vnaprej bodisi spontano zrimane hkrati z ritmom, ki ga daje didžej za gramofoni. Zelo splošna razlaga, priznavamo, a naj hkrati povemo, da se je ravno na četrtkovih delavnicah tudi o tem precej debatiralo.

Nasveti in razprave o umetnosti MC-janja

Govorilo se je o marsičem, od tega, od kod zares izvira izraz MC, ki pomeni »master of ceremonies«, se pravi nekakšen mojster ceremonij, do debat o začetkih MC-janja, kot ga poznamo danes. Ljubljanski raper Trkaj je približno tridesetglavo gručo mladih obiskovalcev poučil, da besedna zveza mojster ceremonij najverjetneje izvira iz katoliške cerkve. Da je človek s tem nazivom skrbel, da so se ljudje zbrali na kup in sledili cerkvenim ceremonijam. Po drugi strani je še en ljubljanski raper in didžej Dado menil, da se je vse skupaj začelo v črnskih ritem in blues »kafanah« v petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so si ljudje pripovedovali zgodbe skozi rime.

Kakorkoli že, ni se samo razpravljalo o izvoru besede in same umetnosti, prav tako so se delili nasveti. To je bil namreč, vsaj zdelo se je tako, tudi glavni namen delavnic. Sunny Sun, ljubljanski MC, rojen na Reki, je recimo povedal, da je sam kot mulec začel rimati ob časopisnih novicah. »Bereš časopis in poskušaš med seboj sproti rimati besede, ki jih prebiraš,« je svetoval tistim, ki šele začenjajo. Pez, raper iz ljubljanskih Jarš, pa jim je dal dva praktična nasveta: kako pravilno držati mikrofon, da se te sploh sliši, in kako ukrotiti kabel mikrofona, da se med nastopom ne spotakneš vanj. Smeh in aplavz.

Od mladih bi se lahko učili tudi starejši

V drugem nadstropju socialnega centra Rog, ki na svojo usodo še čaka, je Ogledalo med izredno zanimivo debato mladcev razmišljalo predvsem o tem, da med njimi vse štima. Kako? Brez enega samega varnostnika so na primer vsi brez izjeme upoštevali, da se v prostoru, kjer potekajo delavnice, ne kadi. Kdor si je zaželel pokaditi cigareto ali zvitek česarkoli že, je brez upiranja pač stopil ven. Debata je bila na nivoju, bolj izkušeni so svetovali tistim, ki šele začenjajo, aplavzi, smeh in vzkliki odobravanja so se kar vrstili, mnenja, nasveti in anekdote pa tudi.

Ne samo to, v pografitirani sobi sredi mesta, v kateri med drugim visi zemljevid Afrike in so na strop prilepljeni skejtarski čevlji, z njega pa binglja plišasti medvedek, so se zbrali mladi, ki bi se radi družili tudi zunaj virtualne resničnosti računalnikov, youtubov in soundcloudov. Da se, kot je povedal Sunny, »da možnost vsem, ki si tega želijo, da pridejo in primejo za mikrofon«.

Takšna zavest je vsekakor dobrodošla, kar se tiče ravni pogovorov med udeleženci delavnic, pa – klobuk dol in le tako naprej. Ai!