Tiskane izdaje
Ljubljana – Načrti in obljube Zorana Jankovića, da bo Ljubljana dobila šestpasovne vpadnice, na katerih bo en pas na vsaki strani namenjen javnemu prometu, so znani že iz njegovega prvega županskega mandata. Z novim prostorskim načrtom so bili leta 2010 vzpostavljeni pogoji za širitev vpadnic. Kaže, da bo prihodnje leto, tik pred iztekom njegovega drugega mandata, vendarle narejen prvi korak k širitvi Dunajske ceste.
Občinski prostorski načrt sicer predvideva širitev treh vpadnic: Dunajske, Celovške in Tržaške. Občina je v zadnjem glasilu Ljubljana za obdobje med marcem in majem prihodnje leto napovedala prenovo Dunajske in ureditev rumenih pasov. In kaj konkretno to pomeni?
Začasne in trajne ureditve
Dokončne odločitve še ni, je razvidno iz odgovorov mestnega oddelka za promet in gospodarske dejavnosti (OGDP). Spremembe načrtujejo na delu Dunajske med Trgom OF in Topniško ulico. A do končnega cilja – ureditve šestih pasov za promet, od katerih bi bila dva namenjena izključno javnemu potniškemu prometu, ter kolesarskih stez in pločnikov na obeh straneh vozišča – bo, kot kaže, treba najti začasno ureditev.
»Širitev vpadnic ni mogoča brez obsežnih rušenj obcestne pozidave, kar je korak, ki je pri širitvi najbolj težaven. Dokler zemljišča ne bodo pridobljena, širitev ni mogoča. Do takrat se lahko uredijo rumeni pasovi za avtobuse mestnega prometa, kar pa pomeni, da bo preostali motorizirani promet izgubil del sedanjih površin. Namen tega je spodbuditi prebivalce k večji uporabi javnih prevoznih sredstev,« so zapisali v OGDP.
1. Skromna varianta
Zato so pripravili dve kratkoročni oziroma začasni rešitvi, dokler ureditev šestih pasov na celotni trasi ceste ne bo mogoča. Prva je 2 + 2 pasova oziroma ureditev rumenih pasov na obstoječem vozišču, kar pomeni, da na celem odseku ne bi bilo večjih gradbenih posegov; vse se rešuje samo s prometno signalizacijo, pojasnjujejo na OGDP. Ta »najbolj skromna varianta« bi bila tudi najcenejša, po njihovi oceni bi stroški znašali okoli 60.000 evrov.
Takšno ureditev so sicer na občini napovedovali že pred nekaj leti, ko je bila v okviru projekta Civitas Elan narejena prometna študija umestitve pasov, rezerviranih za JPP na Dunajski. Takrat so načrtovali, da bodo na Dunajski, Slovenski in Barjanski cesti uvedli tako imenovani testni koridor – rumene pasove, ki bi povezovali dve parkirišči P + R (park and ride), eno ob Stožicah in drugo na koncu Barjanske ceste. A P + R Barjanska je še danes zgolj na papirju, zato ta koridor ni bil nikoli uveden.
2. Kompromisna varianta
Druga začasna rešitev je tako imenovana kompromisna rešitev, ki je trenutno najbolj verjetna, saj občina zanjo pripravlja dokumentacijo. Ta možnost na spodnjem delu Dunajske, od Vilharjeve do Linhartove, predvideva šest pasov, naprej pa pet. Kot so zapisali v OGDP, bi med Vilharjevo in Linhartovo ukinili obstoječa parkirišča ob cesti in del zelenice, ki zdaj posegajo v gabarit Dunajske, parkirišče ob Slovenijalesu pa bi ostalo.
»Od Linhartove do Kržičeve se cesta zoži, od Kržičeve do Topniške pa se še dodatno, tako da brez velikih sprememb ni mogoče umestiti šestih pasov. Kompromisna rešitev je, da se na odseku od Kržičeve do Topniške uvede petpasovnica, pri čemer bi trije pasovi potekali v eno smer in dva v drugo. Tretji pas bi bil v tem primeru lahko rumeni pas za avtobuse v smeri proti mestu ali v smeri iz mesta – to še ni odločeno,« pravijo na MOL.
Za to varianto je trenutno v izdelavi projekt za izvedbo. »Del projekta bo tudi popis del in projektantski predračun. Na podlagi tega bomo lahko točno vedeli stroške in se skladno s finančnimi možnostmi odločili, kakšna bo vrednost realizacije, ter glede možnosti razdelitve projekta na več prostorskih, tehničnih in časovnih podvariant.« Po eni od ocen bi ta vmesna varianta – pri kateri bi uporabili vsa razpoložljiva zemljišča v lasti MOL in pri kateri robniki večinoma ostanejo na obstoječih mestih – stala okoli 600 tisočakov. Kdaj bo sprejeta dokončna odločitev, v kakšen projekt bodo šli, na MOL niso odgovorili; pri odločanju pa bo najbrž pomembna priprava rebalansa proračuna za prihodnje leto.
Največje ozko grlo na obravnavanem odseku Dunajske seveda predstavlja del ob Bežigrajskem dvoru. Tam je že danes v smeri proti obvoznici zelo malo prostora za pešce in kolesarje, tako da nastajajo konflikti. »Da bi pridobili potrebno širino, bi bilo treba prestaviti obstoječe robnike ter speljati kolesarsko stezo in pločnik ob Bežigrajskem dvoru za drevoredom, na mestu obstoječe zelenice in gradbene jame, ki bi jo bilo treba seveda še predhodno zasuti,« pravijo na občini in dodajajo, da bodo nekoliko ožji tudi sami vozni pasovi, »kar bo pozitivno vplivalo na zmanjšanje hitrosti vožnje in na prometno varnost«.
3. Stalna varianta
Prav lipov drevored ob Bežigrajskem dvoru je največja ovira za širitev, saj ga je treba ohraniti. Zato bi bilo treba za šestpasovno ureditev cesto premakniti proti vzhodu, »tako da bi obstoječi drevored potekal po sredini, in ne ob robu kot zdaj«. »Tako rekoč je treba cesto na novo zgraditi mimo drevoreda in temu ustrezno prilagoditi tudi vsa križišča.« Ta rešitev zahteva velika gradbena dela in tudi rušitve obstoječih stavb, pravijo na OGDP, kjer to rešitev označujejo za »cenovno in časovno neugodno«. Pri tem ni nepomembno, da zemljišče na vzhodni strani ceste, kjer že vrsto let sameva gradbena jama, ni v lasti občine, ampak države, in bi ga morala občina še odkupiti.
Naprej proti obvoznici so težave s širitvijo še večje, saj so potrebni tako odkupi zemljišč (oziroma dolgotrajne razlastitve) kot tudi rušenje obstoječih objektov. Zato so se na občini osredotočili le na omenjeni odsek.
Pri tem velja omeniti, da širitev Dunajske velja še za najmanj problematično, saj bi bilo na Celovški in Tržaški nujnih rušitev še mnogo več.
Zastojem se ne bo
Pa med samo gradnjo oziroma širitvijo ceste, če ta sploh bo? Na OGDP pravijo, da bo to določeno s posebnim elaboratom, bo pa gradnja zagotovo potekala le na eni polovici ceste naenkrat. »Menimo, da glede tega ne bi smelo biti težav.«
Mnenja strokovnjakov
In kaj o takšnih prometnih rešitvah za Ljubljano menijo strokovnjaki? O načrtih ljubljanske občine smo se pogovarjali s Petrom Liparjem s fakultete za gradbeništvo in Aljažem Plevnikom z urbanističnega inštituta. Sogovornika imata precej različne poglede na »prave« pristope k urejanju prometa, nobeden od njiju pa ni bil seznanjen s trenutnimi načrti in aktivnostmi MOL glede preureditve Dunajske ceste.
Aljaž Plevnik meni, da »če res želimo zmanjšati promet, je možnost le ena: vzeti prostor avtomobilom«. Zato je zagovornik ureditve rumenih pasov na obstoječi prometni infrastrukturi in kritičen do občinskih načrtov za širitev mestnih vpadnic, saj to pomeni umik avtobusov iz prometa. »Glavno vprašanje je, ali je to skladno s prometno politiko MOL in cilji, ki so jih na občini postavili pred slabim letom dni,« sogovornik opozarja na dokument, ki ga je mestni svet sprejel septembra lani in v katerem so zapisali, da bo do leta 2020 tretjina premikov po mestu opravljenih z javnim prevozom, tretjina peš in s kolesom ter zgolj tretjina (v primerjavi z zdajšnjima dvema tretjinama) z osebnimi avtomobili.
Najprej prometni kaos, nato sprememba miselnosti
Pa ne bi zaris rumenih pasov na štiripasovnici in odvzem enega pasu avtomobilistom povzročila prevelikega prometnega kaosa? »Prometni kaos traja teden dni do največ en mesec,« meni Plevnik. »Izkušnje kažejo, da imajo takšni posegi tri učinke: zmanjša se promet, časovno se razširi prometna konica in, tretjič, ljudje začnejo spreminjati prometne navade - bodisi najdejo druge poti bodisi začnejo uporabljati druge načine prevoza. Prvi dan bo kazalo na propad sistema, a po mesecu dni se stvari prilagodijo, ljudje se znajdejo, spremeni se mislenost.«
Kolona vse do Stožic
Povsem drugačen pogled ima Peter Lipar iz prometnotehniškega inštituta, ki deluje v okviru ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Pravi, da je simulacija, ki so jo naredili pred nekaj leti, pokazala, da bi bila v primeru odvzema enega pasu avtomobilom kolona vse do Stožic. MOL poudarja izključno javni promet, kolesarje in pešce, pravi Lipar, kaj se bo dogajalo z osebnim prometom, pa jih ne zanima. »Menim, da je to precej neodgovorno načrtovanje. Trdim, da je treba skrbeti za vse udeležence v prometu, predvsem za pešce in kolesarje, vendar tudi za avtomobile.«
»Dejstvo je, da v Ljubljano vsak dan pripelje 120.000 avtomobilov. En vozni pas omogoča pretok od 1500 do 2000 vozil na uro. Če bi en pas ukinili, bi se okoli 20.000 vozil moralo preusmeriti na drugo cesto ali pa najti drug način prevoza,« sogovornik opozarja, da je za te ljudi treba poskrbeti. »Nimamo toliko avtobusov, da bi v jutranji konici vse lahko prepeljali v Ljubljano, prav tako vsi ne morejo iti na kolesa ali peš.« Prepričan je, da Ljubljana nima takšnih težav s prometom, da bi potrebovala tako drastične ukrepe.
Opozarja tudi, da vozni pas v mestu ne more biti ožji kot 3,25 metra. Zato predlaga, da se zagotovi dodaten pas za javni promet, kjer je mogoče, kjer pa to ni mogoče, predlaga nekakšen kompromis - da se le ob določenih urah da prednost avtobusom.
Opozorila: Da ne bodo posegi na koncu kontraproduktivni
Sogovornika pa se strinjata glede tega: neke parcialne, delne rešitve, brez jasne vizije, kaj potem, niso dobre. »To je tako kot notranji ring, ki je zdaj kot črevo, ki se debeli, tanjša, pa spet debeli in tanjša,« meni Plevnik, ki poudarja, da ni smiselna širitev ceste ob središču mesta, ki se potem proti obvoznici oži.
Lipar pa poudarja, da je najprej treba imeti končno različico, potem pa lahko delaš po stopnjah, glede na finančne zmožnosti. »Ampak jaz te končne različice nisem videl, tako da težko rečem, kaj se bo zgodilo potem. Če gre šestpasovnica nazaj v štiripasovnico, bo tam nastala neznosna gneča in mogoče smo bili čisto kontraproduktivni.«
