MOL: Energetska učinkovitost je še daleč od prioritet

Doslej je občina za energetsko sanacijo namenjala le malo denarja, do leta 2020 bi morala zagotoviti 47 milijonov evrov.

Objavljeno
09. januar 2013 18.08
ADAMIC LUNDROVO NABREZJE
Maša Jesenšek, Ljubljana
Maša Jesenšek, Ljubljana
Ljubljana – Energetska sanacija stavb se pogosto omenja kot eden od ključnih segmentov, s katerimi bi lahko ponovno zagnali slovensko gospodarstvo. A na ljubljanski mestni občini so doslej temu področju namenjali le malo pozornosti.

Mestni svet bo na ponedeljkovi seji odločal o ustanovitvi novega organa znotraj mestne uprave, ki bo skrbel za večjo energetsko učinkovitost v MOL. Pot do energetske učinkovitosti občine pa bo še dolga in predvsem draga, saj to področje v njej doslej ni bilo v ospredju.

S spremembami odloka o organizaciji in delovnem področju mestne uprave in lokalnega energetskega koncepta (LEK) hočejo pristojnosti za skrb za izvajanje LEK prenesti z oddelka za gospodarske dejavnosti in promet na kabinet župana. Razlog za spremembe je, kot pišejo njihovi pripravljavci, »nujnost ustrezne reorganizacije znotraj mestne uprave, ki bo omogočila učinkovitejše izvajanje LEK oziroma energetske politike MOL«. Doslej so se naloge s področja energetike vodile po oddelkih, »kar ni omogočalo ustrezne koordinacije in analiz na višji ravni«. Cilji teh sprememb so zagotoviti uspešno izvajanje LEK in s tem ravnanje z energijo v MOL in objektih v njenem lastništvu ali upravljanju. Tako pričakujejo pozitivne učinke v obliki prihrankov iz naslova večje energetske učinkovitosti, boljše priprave in izvajanja investicijskih projektov s področja učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije ter načrtovanih širitev energetskih sistemov.

In kakšno je stanje glede učinkovitosti stavb, ki so v lasti ali upravljanju MOL? Precej slabo, gre sklepati iz odgovorov mestnih uradnikov na naša vprašanja in LEK, ki ga je mestni svet potrdil pred dobrim letom dni. Le desetina javnih stavb, ki jih upravlja MOL, glede na ogrevano površino ustreza splošnim merilom učinkovite rabe energije (raba toplote pod 80 kWh na kvadratni meter na leto). Najbolj energijsko potratni so športni objekti, sledijo vrtci, osnovne šole ter zdravstveni domovi. Ti objekti predstavljajo tudi večinski delež javnih stavb v upravljanju MOL, piše v LEK.

Zahtevno ali enostavno?

»Po naši oceni je treba na tem področju še veliko storiti, in se tega tudi lotevamo, glede na zahtevnost ukrepov pa je treba zagotoviti ustrezna sredstva in v primerih zavarovanih objektov (kulturna dediščina, avtorske pravice) ustrezne načine in dovoljenja za prenovo,« so na naše vprašanje, kakšno je po njihovi oceni stanje na področju energetske učinkovitosti javnih stavb, odgovorili na oddelku za varstvo okolja. Po drugi strani so v LEK, ki ga je pripravil isti oddelek, zapisali: »Izkušnje pri energetski sanaciji stavb kažejo, da je z razmeroma enostavnimi ukrepi, kot so organizacijski ukrepi, zamenjava oken, zamenjava sijalk in toplotna izolacija ovoja stavb, mogoče znižati specifično rabo toplote pod 80 kWh/m2 na leto, kar bi pomenilo prepolovljeno porabo toplote v stavbah, ki jih upravlja MOL.«

Zanimalo nas je tudi, koliko novogradenj, ki jih je občina (so)financirala v zadnjih šestih letih, je energetsko učinkovitih. Iz službe za razvojne projekte in investicije so nam poslali zelo splošen odgovor, da so »vse novogradnje zgrajene skladno s predpisi in zahtevami veljavne zakonodaje, ki ureja področje energetske učinkovitosti«. Z oddelka za varstvo okolja so dodali, da se MOL zaveda pomembnosti tega področja »že dolgo, tako da so se v preteklosti pri vsaki obnovi projektov izvajali tudi ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti«. Po drugi strani LEK s konca leta 2011 ugotavlja, da »praktično ni stavbe, ki bi ustrezala sodobnim kriterijem energetske učinkovitosti (40 kWh/m2 na leto)«.

Največje investicije v zadnjih desetih letih

A na MOL so se temu področju očitno bolj posvetili šele v zadnjih mesecih. Navedli so kar nekaj projektov, s katerimi kandidirajo (ali pa še bodo) za evropska sredstva. Na vprašanje, kateri so že pripravljeni in se bodo začeli izvajati, so navedli sanacijo fasade z zamenjavo stavbnega pohištva na Mestnem trgu 1, zamenjavo stavbnega pohištva v upravnih prostorih na Cigaletovi 5 in zamenjavo plinskega kotla na Streliški 14. Projekti so načrtovani za letos, njihova skupna ocenjena vrednost pa je 400 tisoč evrov.

In kaj je že bilo izvedeno? Na vprašanje, koliko denarja so v zadnjih šestih letih porabili za energetsko sanacijo javnih zgradb, odgovora nismo dobili. Na našo prošnjo, naj navedejo pet največjih projektov in njihovo vrednost iz tega obdobja, pa so v službi za razvojne projekte in investicije zapisali, da so v zadnjih desetih letih izvedli tele večje investicije: zamenjava vseh oken v upravni zgradbi na Adamič-Lundrovem nabrežju 2 (v prvih treh nadstropjih ter svetlobni jaški v četrtem; 678.000 evrov), zamenjava oken na upravnih zgradbah na Proletarski cesti 1 (40.000 evrov), Krekovem trgu 10 (66.000 evrov), Poljanski 28 (40.000 evrov) ter v četrtem nadstropju na Adamič-Lundrovem nabrežju 2 (10.000 evrov). Iz navedenega lahko izračunamo, da je občina za to področje v zadnjem desetletju namenila manj kot milijon evrov. Na oddelku za varstvo okolja sicer dodajajo, da so pri zamenjavi azbestnih streh na šolah in vrtcih v MOL poskrbeli tudi za dodatno izolacijo ostrešij.

Do leta 2020 res 47 milijonov evrov?

Po podatkih iz LEK bi za investicije v energetsko sanacijo javnih stavb v upravljanju MOL, s katerimi bi rabo energije za ogrevanje zmanjšali za 15 odstotkov, rabo električne energije pa za deset odstotkov, morala MOL do leta 2020 nameniti kar 47 milijonov evrov. »Energetska sanacija je eden od prednostnih ukrepov, ki jih MOL mora uveljaviti, saj je raba energije v javnih objektih razmeroma velika.«

Načrtovani ukrepi zajemajo obnovo ovoja stavb, posodobitev energetskih sistemov, uvajanje sistemov za izkoriščanje obnovljivih virov energije (predvsem sončne) in zamenjavo energentov.