MOL hoče gostišče rekreacijskega društva Mostec

Ljubljana – Na okrožnem sodišču tečejo še zadnje pravde, povezane s prevzemi športnih objektov, ki jih je občina po razglasitvi zakona o športu uvrstila med objekte v javnem interesu. Medtem ko ji je pred kratkim končno uspelo dobiti nogometno igrišče ŠD Šmartno Ljubljana, pa se je pravda za gostinski objekt rekreacijskega društva Mostec šele začela.

Športno društvo Šmartno Ljubljana, ki je vrsto let upravljalo in vzdrževalo nogometno igrišče v Šmartnem na dveh, skupaj več kot 38.600 kvadratnih metrov velikih kmetijskih parcelah ob Savi v bližini istoimenskega naselja na robu mesta, je 2. decembra na poravnalnem naroku sklenilo, da ima pravdanja dovolj. Pravda se je namreč vlekla od leta 2013 in je člane društva izčrpavala tako finančno kot psihično. Četudi je bila poravnava tajna, smo izvedeli, da so pravzaprav privolili v vse zahteve občine in se zavezali, da ji bodo predali tako zemljišče kot objekt z garderobami za nogometaše in manjšim gostinskim lokalom.

Ker dosedanje vodstvo društva ni hotelo pojasnjevati, kaj so se na poravnavi dogovorili, smo za komentar prosili tudi mestni oddelek za šport. Čeprav nas je zanimalo kar največ o vsebini spora in nadaljnji usodi nepremičnin in društva, prav tako o odnosih med MOL in društvom, je bil odgovor zelo suhoparen. Zapisali so le, da so s poravnavo rešili dolgoletni spor o lastništvu nogometnih igrišč in spremljajočih objektov. S pravnomočno sodbo pa, da je občina pridobila lastninsko pravico na parcelah s številkama 881/0 in 882/0, obe k. o. Šmartno ob Savi. Na teh je vpisana kot edina zemljiškoknjižna lastnica.

Kako naprej

Občina je zatem navedla, da bo objekt v prihodnje mogoče uporabljati enako, kot velja za vse druge športne objekte v njeni lasti. To pomeni, da MOL na razpisu dodeli njihovo brezplačno uporabo športnim društvom za izvedbo letnega programa športa. In dodala, da je do zdaj tamkajšnja nogometna igrišča za svoje programe brezplačno uporabljalo nogometno društvo Šmartno. Zatrdili so še, da je občina hkrati sofinancirala program društva. To lahko na javnem razpisu s programi za uporabo športnega objekta in sofinanciranje programov kandidira pod enakimi pogoji kot druga športna društva.

Primer Mostec

Precej težji primer pa bo sodni zahtevek občine, da ji rekreacijsko društvo Mostec v last in posest preda gostinski objekt sredi Mosteca. Nedavni prvi poskus poravnave je bil namreč neuspešen, saj vodstvo društva vztraja, da je občinski zahtevek neutemeljen in neupravičen. Zato ljubljanski okrožni sodnici Mihaeli Mohorič ni preostalo drugega, kot da v pravdnem postopku najprej razčistijo vprašanje lastništva nepremičnin. Od tega bo namreč odvisno, ali bo ugodila zahtevku občine za plačilo uporabnine in izročitev nepremičnin v posest.

Kot je videti iz pripravljalnih vlog društva, sodnico čaka težka naloga. Po registru nepremičnin gre za velik gostinski objekt na Matjanovi poti 23, ki ima 231 kvadratnih metrov tlorisne površine, uporabne pa celo 280. Iz zgodovinskih zapisov in pričevanj je razvidno, da so se Šiškarji v gozdičku sredi Mosteca zbirali že konec 19. stoletja, društvo so formalno ustanovili na začetku šestdesetih. Najprej se je imenovalo odbor družbenih organizacij Ljubljana – Zgornja Šiška za Mostec, nato klub za rekreacijo Mostec, leta 1970 pa se je kot samostojno in neodvisno društvo vključilo še v zvezo športnih društev Ilirija. Zdajšnje ime so si nadeli leta 1990.

V tej zgodbi je najpomembnejši podatek, da so tako prvo točilnico kot poznejši prizidek Šiškarji zgradili sami (o tem med drugim priča pravnomočno gradbeno dovoljenje s konca 60. let) oziroma z udarniškim delom ter lastnim materialom in denarjem. In to brez kakršnekoli pomoči takratne občine Ljubljana Šiška ali iz drugih javnih virov. Povrhu so se sami, brez občinskih dotacij, lotili urejanja okolice. Tako so uredili 2238 kvadratnih metrov veliko balinišče, 166 kvadratnih metrov veliko plesišče, 4800 kvadratnih metrov velik prireditveni prostor s klopmi, mostički in vodnjaki ter 5700 kvadratnih metrov veliko otroško igrišče z igrali; in vse ves čas tudi sami vzdrževali.

Ker je bilo nato zemljišče v večjem delu nacionalizirano, so razlaščencem sami plačali celo odškodnino za zemljo, tako da ti niso vložili denacionalizacijskih zahtevkov.

Ko je država leta 1998 sprejela zakon o športu, pa je mestna občina kmalu začela uveljavljati svoj pravni interes tako na zemljiščih kot rekreacijskih objektih na njih. Toda kljub temu da se je v zemljiški knjigi leta 2009 vpisala kot njihova lastnica po 64. členu zakona o športu, je vse do danes upravljanje in vzdrževanje prepuščala društvu.

Sodni spor

Društvo je lani vložilo tožbo za ugotovitev dejanskega stanja lastništva, občina pa nasprotno tožbo za izpraznitev gostinskega objekta in plačilo uporabnine za preteklo uporabo. Ta naj bi za obdobje od 1. februarja 2010 do januarja letos znašala 180 tisočakov, za naprej pa 3000 evrov na mesec.

Pri društvu se čudijo, zakaj se občina tako vztrajno bori le za gostinski objekt, ne pa tudi za nepremičnine okoli njega. Te namreč prinašajo samo stroške, ki jih je društvo vseskozi pokrivalo iz prihodkov od gostinske dejavnosti.

V društvu menijo, da imajo možnosti za zmago, češ da v tem primeru ne gre za športni, ampak gostinski objekt, in da je ves tamkajšnji prostor namenjen rekreaciji in druženju, ne pa športu. Zato so prepričani, da teh nepremičnin občina ne bi smela lastniniti po zakonu o športu. Poleg tega so bili pri vpisu v zemljiško knjigo na občini celo tako nemarni, da so gostinski objekt locirali v Spodnjo Šiško, čeprav gre za Zgornjo Šiško, torej drugo katastrsko občino. Te napake pa ob vpisu ni popravil niti zemljiškoknjižni referent.