Tiskane izdaje
Na občini še nimajo natančnih ocen, koliko davka bodo za vrsto nepremičnin, ki jih imajo v lasti, morali plačati, če ustavno sodišče ne bo preprečilo izvajanja zakona. »Informativne izračune prejemamo te dni, a še zdaleč nismo dobili vseh,« pravijo. Ko jih bodo, bodo lahko opravili potrebne analize.
Pol milijona davka
Ocenili so tudi, da bi morali za nepremičnine 23 javnih vrtcev, 55 osnovnih šol in štirih počitniških domov v lasti MOL plačati okoli 2,5 milijona evrov. »Ker smo bili po odloku oproščeni plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, smo lahko razpoložljiva sredstva namenjali za investicije in investicijsko vzdrževanje, zato nas bo novi davek še toliko bolj prizadel,« so zapisali. Približno 265.000 evrov bi znašal davek na nepremičnine Zdravstvenega doma Ljubljana in Lekarne Ljubljana, katerih skupna vrednost je ocenjena na približno 53 milijonov evrov. Temu je treba dodati še številne kulturne objekte, upravne stavbe (samo ocenjena vrednost Kresije po podatkih Gursa znaša skoraj 12 milijonov evrov, poslopje mestnega muzeja 6,2 milijona evrov, Mestnega gledališča ljubljanskega 1,8 milijona, Magistrata pa 1,7 milijona) in druge objekte, tako da je jasno, da bodo davčna bremena za občinske nepremičnine krepko presegla deset milijonov evrov.
Javno dobro le na trgih, cestah, parkih ...
Na MOL pravijo, da ne bodo posnemali prakse nekaterih drugih občin, ki se z razglašanjem javnega dobrega za nekatere objekte, kot so šole in vrtci, poskušajo izogniti plačilu davka (po zakonu so nepremičnine, ki veljajo za javno dobro, oproščene plačila davka). »Pri razglasitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena se bomo zaradi velikega števila nepremičnin osredotočili predvsem na klasično grajeno javno dobro (ulice, trgi, ceste, parki, zelenice ...),« so zapisali. In dodali, da v okviru Združenja mestnih občin Slovenije razmišljajo tudi o tožbi proti državi zaradi uvedbe tega davka. V združenju so že pred časom izpostavili mnenje, da je davek v neskladju z ustavnim načelom o finančni samostojnosti občin, in opozorili, da bi se zaradi previsoke obdavčitve investicijska sposobnost občin lahko občutno zmanjšala, povečale pa potrebe po socialnih transferih iz občinskih proračunov. Menijo tudi, da se z obdavčitvijo nepremičnin, kot so vrtci, šole, neprofitna stanovanja, zdravstvene in kulturne ustanove, le prelivajo sredstva iz enega javnega žepa v drugega in nastajajo nepotrebni administrativni stroški. Zahtevali so, da prilivi iz davka na nepremičnine ne bi smeli biti nižji od prilivov iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ).
Velik izpad sredstev proračuna
In kaj bi novi davek, ki bo nadomestil NUSZ, pomenil za prihodkovno stran proračuna? Do leta 2016 posebnih sprememb ne bo, saj velja prehodno obdobje, ki določa, da bodo občine v letih 2014, 2015 in 2016 pridobile enak znesek, kot ga je posamezna občina odmerila z NUSZ v letu 2012, so pojasnili na ministrstvu za finance. Po njihovih podatkih je MOL za leto 2012 odmerila 53,1 milijona evrov NUSZ, medtem ko je bila realizacija v proračunu nekoliko nižja in je znašala 50,4 milijona. »To pomeni, da bo v letih 2014, 2015 in 2016 občini Ljubljana dodeljen prihodek 53,1 milijona evrov, brez upoštevanja možnosti zvišanj oziroma znižanj zakonskih stopenj davka, ki jih bodo občine lahko vse od leta 2015 uveljavljale,« so pojasnili na ministrstvu.
To pomeni, da bodo v prvih treh letih prihodki občine celo nekoliko višji, kot so bili v preteklosti. Po podatkih MOL se je v proračunu lani iz NUSZ nabralo 49,6 milijona evrov. Po koncu prehodnega obdobja bo ta znesek nižji. Po izračunu ministrstva bi MOL letos pripadalo okoli 44,7 milijona evrov, pri čemer so upoštevane veljavne določbe zakona o davku na nepremičnine (torej tako višja stopnja za nerezidenčne stanovanjske nepremičnine, ki bo, kot je znano, ukinjena, kot nižja davčna osnova za stanovanja).
Na MOL trdijo, da nimajo izračunov, kaj novi davek pomeni za prihodkovno stran proračuna. Kot kaže, pa jih bo udaril na prihodkovni strani (po koncu prehodnega obdobja), še bolj pa na odhodkovni. Lani so izdatki proračuna za plačilo NUSZ namreč znašali le 210.000 evrov, letos bodo, če bo zakon obveljal, za skoraj 40.000 svojih nepremičnin morali državi plačati precej več kot deset milijonov evrov.
Zato ne preseneča, da na ljubljanski občini – tako kot številni drugi lastniki nepremičnin – upajo, da ustavno sodišče takšnega davka ne bo dovolilo. »Menimo, da tudi tisti, ki so doslej plačevali NUSZ, ne smejo biti dodatno obremenjeni. S tem zakonom naj država uredi, da bodo davke plačevali tisti, ki jih doslej niso,« so zapisali.
