Tiskane izdaje
Ljubljana – Gledališka skupina zveze Tihe stopinje je včeraj s pomočjo režiserke Lade Lištvanove v Siti Teatru BTC pripravila brezplačni ogled gledališke predstave Lasje, vsi udeleženci pa so prejeli ušesne čepke, da so lahko z gluhimi in naglušnimi delili občutke ob gledanju predstave v tišini, brez sluha.
Režiserka je igro, nastalo po po filmu »Hair«, ki ga je leta 1979 režiral režiser Miloš Forman, priredila tako, da so dialogi v slovenskem znakovnem jeziku, dostopni gluhim in naglušnim gledalcem. Tolmači slovenskega znakovnega jezika pa igro simultano prevajajo tudi v govorjeni jezik, da je razumljiva tudi slišečim. Na vprašanje, ali bodo predstavo še ponovili, so nam odgovorili, da je to odvisno od finančnih sredstev, ki jih bodo imeli na voljo.
Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS) ob četrtkovem mednarodnem dnevu hrupa opozarja, kako težko ljudje s slušnimi aparati sprejemajo koristne informacije prek medijev, saj jim mediji dodajo glasbeno podlago, tako je tudi v pogovornih oddajah.
Glasbena podlaga za uporabnike slušnih aparatov predstavlja hrup, saj zaradi okvare sluha ne morejo izluščiti pomembnih informacij, ker jih prekriva glasba, je razložil predsednik ZDGNS Mladen Veršič. Nerazumevanje informacij pa jim povzroča še dodaten stres in s tem povezana obolenja. Predvsem televizijske in radijske hiše so pozvali, naj informacije naredijo bolj dostopne tudi uporabnikom slušnega aparata.
»Dojemanje zvočnega okolja ni povezano samo z njegovimi značilnostmi, temveč tudi z informacijo, ki nam jo prinaša, našimi preteklimi izkušnjami, odnosom do vira zvoka, s sliko, ki jo ob zvoku vidimo, in drugimi dejavniki, ki vplivajo na zapletenost odziva in velike razlike med posamezniki. Dobro poznavanje vseh teh vplivov nam bo omogočilo, da bomo laže razumeli, zakaj se ljudje na zvoke v okolju odzivamo tako različno,« pravi Mladen Veršič.
Nad slušnim aparatom pogosto obupajo
V ZDGNS opozarjajo, da imajo porabniki slušnih aparatov v hrupnih okoljih pogosto težave z razumevanjem govora, saj je sposobnost, da se osredotočijo na govor in obenem zanemarijo vse tisto, kar jih ne zanima, bistveno okrnjena. Spretnost, ki je za normalno slišeče običajna in poteka nezavedno, ljudem z okvaro sluha predstavlja zelo veliko težav. Prav zaradi hrupa v okolju nad slušnimi aparati velikokrat obupajo, saj ga kljub visoko razviti tehnologiji še vedno močno krepijo.
V Sloveniji je približno 150.000 ljudi z okvaro sluha, le pri približno polovici pa je okvara sluha tudi ugotovljena. Uporabnikov slušnih aparatov je približno 70.000, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa izda vsako leto približno 13.000 novih. Mednarodni dan ozaveščanja o hrupu je namenjen opozarjanju javnosti na zdravstvene posledice zaradi dolgotrajne izpostavljenosti hrupu, pri čemer je za zdravje zelo nevaren hrup iz okolja. Pri Svetovni zdravstveni organizaciji navajajo, da lahko izpostavljenost hrupu nad 85 decibelov pripelje do trajnih poškodb sluha. Že malo nad 55 decibeli pa lahko povzroča vznemirjenost ali motnje spanja, otroci pa imajo lahko težave pri učenju.
