Na obrobju mesta življenje, v središču tišina

Življenje v Ljubljani: Kmalu povezava med mestom in Barjem. Občina Bikofeju pristrigla peruti.

Objavljeno
23. april 2014 11.10
Nina Krajčinović, Ljubljana
Nina Krajčinović, Ljubljana
Ljubljana – V prvi polovici maja bo zaživela nova pot, in sicer povezava med mestom in krajinskim parkom Ljubljansko barje. V središču mesta pa negotovo usodo doživlja lokal Bikofe, stičišče alternativnih kultur in urbanih vsebin.

A najprej o projektu, ki ga je mesto začelo v sklopu akcije Za lepšo Ljubljano, ki se je včeraj končala z veliko čistilno akcijo, v kateri je sodelovala celotna mestna uprava.

Namen projekta, katerega ocenjena vrednost znaša 200.000 evrov, je povezati mesto z Ljubljanskim barjem na osi sever–jug in območje, ki je bilo neurejeno in degradirano, očistiti, ozeleniti in z nekaj urbane opreme spremeniti v rekreativno površino.

Nataša Jazbinšek Sršen, vodja občinskega oddelka za varstvo okolja, je pojasnila, da je projekt nastal v okviru serije razstav Vizije so, s katerimi je društvo arhitektov pokazalo na nekatera prezrta poglavja problematike urejanja mesta in opozarjalo na neizkoriščene prostore mesta.

Ena od vizij je bila tudi ureditev tega mestnega območja, ki so ga očistili, v nadaljevanju pa jih med drugim čakajo še ureditev poti, postavitev urbane opreme (klopi, igrišče za otroke ...), zasaditev dreves ter izdelava in namestitev informativnih tabel.

Trenutno urejajo pot od južne ljubljanske obvoznice. Župan Zoran Janković je povedal, da imajo v načrtu urediti celotno pot, ki bo dolga približno pet kilometrov, začela pa se bo pri Špici. Rok za izvedbo projekta je 9. maj.

Omenimo še, da je na občinski spletni strani zaživela nova spletna aplikacija Nepremičnine Mestne občine Ljubljana, ki omogoča vpogled v občinske nepremičnine, ki so v prodaji, oddaji, opis vrednosti nepremičnine, način prodaje in njihovo lokacijo.

Nesoglasja s sosedi pripeljala do drastičnih ukrepov občine

Medtem v središču mesta poteka zgodba o negotovi usodi lokala Bikofe. Občina se je namreč odločila za prepoved kulturnih dogodkov na zunanji terasi lokala, njeno zmanjšanje in skrajšanje obratovalnega časa. Lokal, v katerem so v treh letih delovanja organizirali več kot 500 kulturnih dogodkov, se je, sta zapisala najemnika lokala Jure Črnič in Stojan Georgiev, »znašel pred utišanjem, ki predstavlja resno grožnjo našemu nadaljnjemu ustvarjanju«. Pristojne institucije sta pozvala, naj ponovno premislijo o kompromisu med različnimi pravicami meščanov in zapisanimi vizijami na področju kulture v Ljubljani. (Celotna izjava je pripeta na koncu članka.)

Program Bikofeja namreč ustreza prvemu in drugemu cilju strategije razvoja kulture v MOL 2012–2015 na področju glasbene umetnosti, ki govorita o dostopnosti kulturnih dogodkov in kontinuiranem izvajanju kakovostnih glasbenih zvrsti. »Vsi dogodki so bili izpeljani s potrebnimi dovoljenji MOL in policije, brez zapletov je Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano opravil tudi meritve hrupnega onesnaževanja. Žal smo lani kljub temu od nekaterih bližnjih stanovalcev prejeli več prijav, med katerimi se je zaradi čezmernega hrupa s pravnomočno kaznijo končala le ena.«

Sosedi in najemniki niso našli skupnega jezika

Glavna težava pri delovanju lokala so bila torej nesoglasja z nekaterimi stanovalci Židovske ulice, ki sta jih motila hrup in glasna glasba, predvsem pa sosedi in najemnika lokala niso našli skupnega jezika. Eni in drugi namreč pravijo, da druga stran ni bila pripravljena na kompromise, najemnika lokala naj bi se do njih in stavbe, v kateri bivajo, vedla nespoštljivo, je ne­uradno povedala ena od sosed.

Ene in druge smo pozvali, da bi sedli skupaj in za Delo razložili, kaj točno se je dogajalo med njimi in zakaj niso mogli najti poti do sobivanja. Črnič ni Georgiev sta privolila v sestanek, v teh dneh naj bi dobili tudi odgovor sosedov.

Je pa vlogo mediatorja že opravljal župan. Povedal je, da so bili eni in drugi, skupaj in vsak zase, že pri njem, a se niso mogli dogovoriti. »Bikofe je kulturni prostor in ga kot takšnega tudi podpiram, saj daje mestu novo življenje, vendar ne na račun ljudi, ki tam živijo. Tudi sam sem bil navzoč na njihovih prireditvah in mislim, da je to, da se tam zbere tudi do tisoč obiskovalcev, prava zadeva, to je tisto, za kar Ljubljana živi. A vendar ne more onemogočati življenja najemnikom oziroma lastnikom stanovanj v bližini.«

Črnič in Georgiev sta v javnem pismu odgovorne institucije pozvala, naj prevzamejo vlogo mediatorja in poiščejo konstruktivno rešitev, »ki bo Ljubljano približala mestom, h katerim se v javnosti tako hrepeneče obračamo, ne pa spalnemu naselju«. Župan je na to odgovoril, da je ravno on zadnjih devet mesecev sedel med desetimi jeznimi na eni in tremi jeznimi ljudmi na drugi strani ter poslušal, »kdo je koga prvi udaril in kdo je komu kaj rekel«. Ker se torej niso mogli dogovoriti o medsebojnem sobivanju, se je občina odločila za ta drastični korak.

Janković je povedal, da bodo pred lokalom nekajkrat na leto kljub vsemu lahko organizirali zunanje koncerte, »če bo kulturni oddelek MOL določil, da so primerni, in za to dal soglasje«. »V soglasju bodo določeni čas prireditve, njeno trajanje in dovoljena jakost hrupa. Če bodo to upoštevali, bodo lahko organizirali še kak dogodek, sicer tovrstnih prireditev ne bo več.«