Na pokopališču Žale tri mesece ne bo miru

Ljubljana – V drugi polovici septembra se bo na Plečnikovih Žalah začela obsežna prenova notranjosti propilej. Tri mesece, kolikor bo trajala preureditev prostorov v levem delu objekta ob monumentalnem vhodu na stari del pokopališča, bodo motene tudi pogrebne slovesnosti.

V pogovoru za Delo je direktor javnega podjetja Žale Robert Martinčič povedal, da bi se prenova sicer lahko začela že nekoliko prej, a je edini ponudnik, ki je bil pripravljen prevzeti zahtevno delo, moral dopolniti ponudbo. Čeprav je bilo javno odpiranje ponudb izvedeno že 9. avgusta, se je oddaja zavlekla, ker je moral pozneje predložiti še potrdilo zavoda za varstvo kulturne dediščine, da je usposobljen za prenovo spomeniško zaščitenih objektov in da ima ustrezne reference. Ker je naročilo potekalo po odprtem postopku, bo ponujena cena podjetja VGS iz Ljubljane tudi končna – brez davka nekaj več kot 465 tisočakov. Denar za prenovo notranjosti bo javno podjetje zagotovilo samo, saj država v vseh letih, odkar ima Plečnikova dediščina status državnega kulturnega spomenika in znak evropske dediščine, ni dala niti evra. In to kljub dejstvu, da je že leta predlagana za uvrstitev na Unescov seznam (skupaj s Plečnikovimi umetninami v Pragi).

Selitev in načrt prenove

Daljša priprava na prenovo je po Martinčičevih besedah potrebna tudi zato, ker bo treba objekt A, kot pravijo levemu delu propilej, najprej izprazniti, obenem pa v začasne prostore preseliti tako zaposlene kot del dejavnosti. V njem sta namreč zdaj del sprejemnih pisarn in razstavni prostor s pogrebno opremo.

Direktor je razložil, da zdaj svojce pokojnikov oziroma stranke, ki pri njih naročajo pogrebe, pogrebno opreme in druge storitve, sprejemajo v dveh objektih, ki sta sestavni del propilej, kar do njih ni najbolj prijazno. Vsega namreč ne morejo opraviti na enem mestu, poleg tega morajo stranke, med katerimi prevladujejo starejši ljudje, do razstavnega prostora z nadstandardno pogrebno opremo v objektu A po strmih stopnicah v prvo nadstropje. Zaradi navedenega bodo objekt prenovili tako, da bodo vseh pet pisarn za pogrebno dejavnost po prenovi tlakov, stavbnega pohištva in pisarniške opreme uredili v pritličju, skoraj sto kvadratnih metrov velik razstavni prostor v prvem nadstropju (od zdajšnjega bo malo večji) pa bo s pritličjem povezan z dvigalom. Z njim bodo hkrati tudi statično okrepili objekt iz leta 1940.

Treba bo potrpeti

Ker bodo dela izvajali le v notranjosti objekta, vreme za izvajalce ne bo ovira ali izgovor za podaljšanje predvidenega roka. Je pa Martinčič opozoril, da bodo morali svojci pokojnikov tri mesece potrpeti, saj bo objekt ograjen, zagotovljena pa ne bo niti tišina. Na gradbišču bodo sicer najhrupnejša dela izvajali v času, ko v bližnjih kapelicah na starem delu Žal oziroma v poslovilnem objektu ob njih ne bo obredov, oziroma bodo urnike del prilagajali predvidenim obredom. Kogar bi to vseeno preveč motilo, lahko obred naroči tudi na novem delu Žal, ki bo od gradbišča dovolj oddaljen, da hrupa ne bo treba prenašati.

Vzporedno s prenovo v objektu A načrtujejo tudi nekaj sprememb v objektu B na desni strani propilej. Tam bi v pritličju še naprej ostali sprejemnica za pokopališko dejavnost (pisarna za plačilo najemnin za grobove, izdajo soglasij za oskrbo grobov ...) in čakalnica za udeležence pogrebnih slovesnosti. V nadstropju pa bi uredili nekaj pisarn za zaposlene iz objekta B, ki ne bodo le začasne, temveč stalne. Ta del prenove notranjosti načrtujejo enkrat v prihodnjih treh letih. Tudi ta bo zahteven, saj bo treba delati po strogih navodilih spomeniškega varstva, ki ni bilo povsem zadovoljno s prenovo, izvedeno leta 1994.

Zgodovina prenov

Plečnikove Žale sicer postopno prenavljajo že vrsto let. Najbolj zanimivo je dogajanje okoli Plečnikovih mizarskih delavnic. V objektu, kjer so najprej izdelovali krste (to dejavnost so opustili, ko so začeli pokopavati na novem delu Žal), so kasneje celo stanovali delavci Žal, del pa so ga namenili restavratorskemu centru. Leta 1991 so obnovili tako propileje kot vežice, medtem ko je za nekdanje delavnice zmanjkalo denarja in so le propadale. Vmes je bilo še nekaj manjših posegov (prenova pokopališkega zidu, urejanje parkirišč ...), na prenovo delavnic pa so začeli resneje računati šele leta 2009, ko so naredili prve načrte, leto pozneje se je tudi začela (temelji, streha, stavbno pohištvo). Po malem je trajala vse do začetka tega leta, ko se je v moderno opremljeno stavbo, kjer je na vsakem koraku vidno, kaj je bilo Plečnikovo delo in kaj so prispevali sodobni arhitekti, vselila uprava podjetja.

Po Martinčičevi oceni so doslej v prenovo Plečnikovega dela Žal vložili že 850 tisočakov iz dobička od svojih tržnih dejavnosti. In to čeprav so morali vsako leto sami pokrivati tudi izgubo, ki nastaja s pogrebno dejavnostjo kot delom obvezne gospodarske službe. Občina namreč že več let ni spremenila najemnin za grobove in cen pogrebov.

Parkirišče ni več divje

Kot upravljavec podjetje Žale precej vlaga tudi v urejanje preostalih 17 pokopališč, in to ne glede na njihovo lastništvo (nekaj jih je cerkvenih), velikost (v Šentpavlu je le 27 grobov) ali oddaljenost (Janče so oddaljene kar 25 kilometrov). Na novem delu ljubljanskih Žal pa so končno rešili spor z družino Scagnetti in pridobili zemljišča ob Tomačevski cesti. Tam bodo lahko zdajšnje divje parkirišče preuredili v začasno. Kasneje pa bo opuščeno, saj je tam predviden glavni vhod na novi del pokopališča.