Tiskane izdaje
Ljubljana – Čeprav se padanje števila potnikov v mestnem prometu v zadnjih letih nadaljuje in je bilo glede na leto 2010 manjše za 12 odstotkov, v LPP zadnje petletno obdobje ocenjujejo za »zelo uspešno«. Preverili smo, kakšni so načrti za naslednjih pet let.
Ocena zelo uspešno je možna ob dejstvu, da strateški cilji ne zajemajo rasti oziroma povečevanja števila prepeljanih potnikov, temveč so kvalitativno ovrednoteni le cilji, kot so število linij, zadovoljstvo uporabnikov na podlagi izvedenih anket, delež terminskih vozovnic, točnost odhodov ... V strateškem načrtu LPP za obdobje 2017–2021 tako vodstvo družbe navaja, da je bilo predhodno obdobje, 2012–2016, zelo uspešno, saj so vse načrtovane strateške cilje dosegli in tudi presegli. Zamenjali so 65 dotrajanih avtobusov oziroma 25 več, kot so načrtovali. Največjo naložbo so izpeljali lani, ko so v uporabo predali 30 novih avtobusov na zemeljski plin.
V novem petletnem obdobju do leta 2021 načrtujejo nakup 58 novih avtobusov. Najmanj nabav načrtujejo letos in prihodnje leto (po pet avtobusov na leto), leta 2019 naj bi jih kupili devet, leta 2020 28, leta 2021 pa enajst. Med načrti je tudi nakup treh električnih avtobusov, prvega naj bi kupili prihodnje leto, še dva pa leto kasneje. Ocenjujejo, da bodo v petletnem obdobju za nove avtobuse namenili dobrih 15 milijonov evrov.
A to ne bo dovolj, da bi v Ljubljani končno dobili sodoben vozni park, saj se bo po podatkih iz strateškega načrta povprečna starost avtobusov celo nekoliko povečala: konec lanskega leta je bila povprečna starost devet let in en mesec, leta 2021 pa naj bi znašala 9,4 leta. Tudi v strateškem načrtu LPP navajajo, da bi bilo treba poleg načrtovanih 58 avtobusov v obdobju 2017–2021 zamenjati še vsaj 78 avtobusov, kar bi jih stalo okoli 20 milijonov evrov – »vendar družba za realizacijo tega nima zagotovljenih virov. Če bodo viri omogočali nakup dodatnih avtobusov, bodo te nabave vključene v letni načrt družbe«.
Nadstrešek z elektrarno
Poleg novih avtobusov bo večja investicija podjetja v tem obdobju izgradnja nadstreška s sončno elektrarno. Kot je predvideno v trajnostni urbani strategiji MOL, bo nadstrešek velik kar 16.000 kvadratnih metrov, enaka bo površina fotovoltaične elektrarne. Pod nadstreškom naj bi parkiralo do 120 zgibnih avtobusov. V LPP ocenjujejo, da bodo s tem dosegli 428.000 evrov prihrankov na leto, ki bodo večinoma izhajali iz sprememb v operativnem izvajanju parkiranja vozil in same priprave vozil, medtem ko naj bi s samo proizvodnjo električne energije prihranili 50 tisočakov. Ker bodo pozimi avtobusi zaščiteni pred mrazom in snegom, poleti pa pred neposrednimi sončnimi žarki, v LPP ocenjujejo, da bodo za njihovo pripravo na vožnjo (čiščenje snega ter ogrevanje oziroma hlajenje) porabili bistveno manj dela, energije in goriva. Stroške postavitve nadstreška ocenjujejo na 4,3 milijona evrov, še 200 tisočakov pa za pripravo potrebne dokumentacije, gradbenega dovoljenja in drugih s tem povezanih storitev. Gradnja nadstreška je predvidena v prihodnjem letu. Skupno sicer v petletnem obdobju načrtujejo za 25 milijonov evrov investicij.
P+R na območju BTC
Preverili smo še, katere bolj konkretne zaveze, kar zadeva prevoz potnikov, so dane v strateškem načrtu. Čeprav naj bi leta 2018 kupili le en električni avtobus, za to leto napovedujejo tudi uvedbo dodatne linije z električnimi vozili. Poleg te naj bi nova proga povezala tudi središče mesta z novim parkiriščem P+R, ki naj bi bil na območju BTC. Za leto 2018 napovedujejo še integrirano progo do Dragomlja, kjer jim doslej ni uspelo pridobiti dovoljenja države za izvajanje javnega prevoza, za leto 2019 pa še do Loga in Dragomerja, kjer bo predvidoma tudi postavljen P+R. Do leta 2021 načrtujejo še nove linije do drugih novih predvidenih P+R: v Moravčah, Velikih Laščah in Trzinu.
Veliko povečanje dolgoročne zadolženosti
Glede poslovanja načrtujejo, da se bo v prihodnjih petih letih finančni položaj podjetja izboljšal, a kot pogoj za to navajajo zadostno višino nadomestila lokalnih skupnosti in države. Strateške cilje lahko po oceni vodstva uresničijo le, če se bodo ta nadomestila povečevala. Podjetje sicer zadnja štiri leta ustvarja pozitiven rezultat, a je še vedno visoko zadolženo. Kot navajajo v poslovnem poročilu za preteklo leto, so sicer zmanjšali kratkoročna posojila, namenjena tekočemu poslovanju, povečala pa se je dolgoročna zadolženost, ki znaša 16,5 milijona evrov brez obresti oziroma kar 6,7 milijona evrov več, kot je znašala ob koncu leta 2015.
Javna dejavnost v minusu
Iz poročila je tudi razvidno, da je bil rezultat iz poslovanja (EBIT), potem ko je bil tri leta pozitiven, lani znova negativen. Iz poslovanja so ob 46,2 milijona evrov prihodkov imeli 325.000 evrov izgube. Čisti dobiček je znašal 90 tisočakov na račun finančnega in izrednega poslovanja, in sicer predvsem na račun višjih prihodkov iz financiranja oziroma prilivov, ki so jih v podjetju dobili za škode na podlagi zavarovalniških zahtevkov. Teh je bilo lani za 738 tisočakov.
Glede na vrsto dejavnosti so LPP reševale predvsem druge dejavnosti, kot so tehnični pregledi ter posebni in občasni prevozi. Tako mestni kot primestni linijski prevoz potnikov kljub 16,8 milijona evrov, kolikor so za javni promet lani prispevale občine (največ, 54 odstotkov MOL) in država, namreč nista pokrivala stroškov poslovanja.
