Na zelenicah med bloki bi gradil stanovanja

Od propadlih gradbenikov kupljene zelenice v Šiški in BS 3 bi Bojan Gjura pozidal, vendar občina take pobude zavrača.

Objavljeno
05. marec 2018 18.46
Janez Petkovšek
Janez Petkovšek

Ljubljana – Med več kot 3200 pobudami za spremembo strateškega in izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta (OPN MOL) izstopa večje število pobud podjetja Video Art Bojana Gjure, ki med bloki v Šiški in za Bežigradom predlaga spremembo namembnosti zemljišč – kjer so parki, zelenice in parkirišča, želi graditi stanovanja.

Omenjenega podjetnika javnost pozna predvsem po sporih z MOL in številnimi stanovalci iz nekaterih šišenskih blokov in bežigrajske soseske BS 3. Pred leti je od propadlih gradbenih podjetij poceni odkupoval nepozidana zemljišča, ki so jih nanje začasno prenesle predhodnice zdajšnje ljubljanske občine še za časa družbene lastnine, a z jasno zavezo, da morajo vsa nepozidana zemljišča po koncu gradnje vrniti občini. Ker se to ni zgodilo, je ob lastninjenju družbene lastnine marsikatero gradbeno podjetje takoimenovana »funkcionalna zemljišča« (zdaj pripadajoča) v zemljiški knjigi vpisalo nase kot svojo last. V več primerih so jih nato prodali zasebnim nepremičninarjem oziroma drugim zasebnim podjetnikom. In spori med naštetimi se v več primerih vlečejo še danes.

Gjura oziroma njegovo podjetje Video Art je ob najnovejših spremembah in dopolnitvah OPN MOL vložilo več pobud, da bi sporna zemljišča smel pozidati. Največ se jih nanaša na območja v Zgornji Šiški oziroma v enotah urejanja prostora z oznakama ŠI-273 in ŠI-477. Čeprav iz gradiva niso razvidne natančne lokacije, pa je jasno, da gre za velikopotezne načrte. V eni od njih prosi, da bi mu na pripadajočih zemljiščih oziroma javnih površinah, ki so bila po zazidalnih načrtih namenjena vsem bivajočim v soseskah, omogočili gradnjo večstanovanjskega objekta. V drugi bi na istem območju gradil varovana stanovanja.

Občina zavrnila vse pobude

V stališčih do pobud mu je MOL v dveh šišenskih primerih sporočila, da pobudi nista sprejemljivi. Pri prvem so pojasnili, da predlagani poseg ni v skladu s strateškimi izhodišči in z urbanističnimi merili zasnove odprtih, zelenih površin znotraj urbanega prostora. In da so Pot in ureditve parkovnih površin ob njej nosilni elementi zelenega sistema, ki sooblikujejo identiteto mesta Ljubljana ter predstavljajo del družbene infrastrukture mestnega pomena. Prav tako pa po mnenju občinskih urbanistov predlagani poseg ni skladen s strateškim ciljem ohranjanja kvalitete bivanja in urbanističnim merilom varovanja odprtih zelenih površin v stanovanjskih soseskah.


Bloki v Zgornji Šiški z zasnovo v obliki podkve imajo veliko zelenic in parkov, ki bi jih marsikdo rad pozidal. Foto: Igor Zaplatil/Delo

Gradnji objekta z varovanimi stanovanji pa občina nasprotuje, ker predlagani poseg ne bi bil v skladu s strokovnimi podlagami za družbene dejavnosti iz leta 2009 in s strokovnimi podlagami z naslovom Preveritve in predlog sprememb omrežij družbene infrastrukture iz leta 2013, po katerih je treba na tisti lokaciji urediti odprta športna igrišča za potrebe tamkajšnje šole (sklepamo, da gre za OŠ Valentina Vodnika).

Zidal bi tudi ob Rašiški

Pri zavrnitvi njegove pobude, da bi na zemljišču s parcelno številko 323/43 v katastrski občini Zgornja Šiška (območje ŠI-477) odobrili spremembo namembnosti zemljišča in mu zatem omogočili gradnjo večstanovanjskega objekta, pa je dobil nekoliko drugačen odgovor. Poleg tega, da gradnja ne bi bila skladna z urbanističnim merilom ohranjanja bivalne kakovosti v obstoječih soseskah, so mu odgovorili še, da območje predstavlja zeleno površino strnjenega naselja. Te površine imajo pomembno socialno in ekološko funkcijo, ker omogočajo ureditev prostorov druženja in izboljšujejo mikroklimatske razmere. Zgoščevanje soseske z gradnjo novih objektov na odprtih zelenih površinah zato za mestno oblast ni sprejemljivo.

Iz portala Javni vpogled je razvidno, da bi Gjura rad gradil na 1777 kvadratnih metrov veliki parceli v križišču Vodnikove ceste in Rašiške ulice, ki v naravi predstavlja zelenico z večjim številom visokoraslih dreves in je sestavni del celovite in urbanistično dodelane ureditve blokovskega naselja v tem delu Zgornje Šiške. In to ne le v Rašiški ulici, temveč v soseski treh v obliko podkve nanizanih stanovanjskih blokov, ki jih poleg te ulice zamejujejo še Vodnikova in Šišenska cesta ter Adamičeva, Podgornikova, Lubejeva in Ulica Ane Ziherlove. Njihova glavna značilnost so obsežne zelenice med bloki (notranji parki) in na njihovih robovih (zunanji parki in zunanja parkirišča). Zato bi vsaka nova večstanovanjska pozidava predstavljala preveliko zgoščevanje na račun krčenja zelenih površin nasproti Športnega parka Ilirija.

Čeprav je Bojan Gjura pri omenjeni parceli vknjižen kot zemljiškoknjižni lastnik, je MOL že 7. marca 2007 dosegla zaznambo tožbe za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice, 4. februarja leta 2013 pa so posamezni stanovalci iz okoliških blokov sprožili še spor o določitvi pripadajoče nepremičnine.

Parkirišča ga ne zanimajo

Čeprav iz Gjurine pobude, da bi v BS 3 na območjih urejanja prostora z oznakami EUP BE-39, 324, 405 in 447, površine za mirujoči promet spremenili v območja centralnih dejavnosti ni razvidno, kaj natančno bi tam gradil, ga je MOL zatrla že v kali. Pobuda se ji ne zdi ni sprejemljiva, saj ni skladna ne z urbanističnim konceptom ne s trenutnim stanjem v tamkajšnji soseski BS 3. Predlagan poseg bi namreč primanjkljaj parkirnih mest za sosesko še povečal in ne zmanjšal. Zato občina podpira le projekte, ki bi pomagali zagotoviti dodatne površine za parkiranje.