Tiskane izdaje
Ljubljana – Zadnja predpočitniška seja mestnega sveta, 7. julija, bo maratonska. Svetniki bodo namreč obravnavali kar 23 točk dnevnega reda. Kot je bilo pričakovati, hoče zdajšnja oblast pred volitvami sprejeti čim več prostorskih aktov, povezanih z gradnjo stanovanj in cest.
Med šestimi prostorskimi načrti je kar pet takih, ki so že v fazi predlogov, le eden je v fazi osnutka. To pomeni, da bodo poglavitne vsebinske rešitve v vsakem od njih »zabetonirali« še pred jesenskimi volitvami župana in mestnih svetnikov.
Četudi med svetniki najbrž ni nasprotnikov predlaganega občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za povezovalno cesto med Agrokombinatsko in Hladilniško, to še ne pomeni, da so vsi zadovoljni z njenim potekom in posameznimi tehničnimi rešitvami. Kot je razvidno iz pripomb, podanih med javno razgrnitvijo, je eden glavnih očitkov Civilne družbe Spodnji Kašelj-Podgrad-Zalog, da rešitev ni celovita, saj je v prvi fazi predviden le odsek med Cesto v Prod in Hladilniško potjo.
Šumi morda začasno zastekljen
S tem bo resda tovorni promet iz proizvodne in skladiščne cone Zalog preusmerjen na avtocesto prek nove obvoznice, ne bo pa urejen prehod čez železnico do priključka na Zaloško cesto. A po mnenju mestne uprave je ta del tehnično in finančno tako zahteven, da ga je bilo treba prestaviti v drugo fazo urejanja.
V zvezi s to poldrugi kilometer dolgo povezovalno cesto je treba povedati še, da so upoštevali pripombo odbora za urejanje prostora in urbanizem, da je cesta z zelenicami vred preširoka in da gre za neracionalno porabo prostora. Zato so prečni profil ceste s 3,5 metra zožili za četrt metra, sredinsko zelenico pa s petih na 3,5 metra. S tem in nekaterimi drugimi posegi so območje urejanja zmanjšali za dober hektar. Za vse ureditve bodo tako potrebovali le še 5,1 hektara zemljišč in ne več 6,2.
K predlaganim spremembam in dopolnitvam zazidalnega načrta za območje Šumija, s katerim nameravajo investitorju omogočiti zidavo v dveh fazah in nov uvoz v garažne kleti s Slovenske ceste na južnem delu, je Mirko Brnič Jager (SDS) pripravil dopolnilo.
Z njim zahteva, da »bi morali vse instalacijske in konstrukcijske elemente, ki bi predstavljali nastavke za nadaljevanje gradnje nad pritličjem, nadkriti s stekleno zaščitno konstrukcijo«. Načrt te konstrukcije bi po njegovem prepričanju moral biti sestavni del projekta za gradbeno dovoljenje in izvedbo ter obvezna sestavina dokumentov za izdajo začasnega uporabnega dovoljenja za del objekta, zgrajenega v prvi fazi.
Na Bokalcah gradnja soseske in sočasna obnova gradu
Predlogu o novem terasastem stanovanjskem naselju na območju gradu Bokalce zaradi posega v neokrnjen gozd nasprotujejo Zeleni, v oči pa bode zlasti pripomba tamkajšnje četrtne skupnosti. Zanjo je nesprejemljiv člen odloka, ki omogoča etapno izvedbo prve (gradnja stanovanj) in tretje faze (prenova gradu). Zato zahteva, naj se člen spremeniti tako, da bo »gradnja stanovanjskih objektov in varovanih stanovanj dopustna samo ob hkratni obnovi propadajočega gradu ter njegove najbližje okolice«. Krajani se namreč bojijo, da bi bil prvi del projekta, ki je v interesu investitorja, zgrajen, drugi del pa časovno odmaknjen in vključen v 40-letno »pozabo«.
Enako razmišljajo v SDS, ki je k predlogu OPPN vložila dopolnilo, da morata biti obe fazi izvedeni sočasno. Strinja se namreč z mnenjem četrtne skupnosti, da je investitor od MOL dobil možnost pridobitve zazidljivih zemljišč na sicer nezazidljivih zelenih površinah nad gradom za ceno obveze, da bo hkrati z gradnjo nove stanovanjske soseske izvedel vsaj prvo fazo ureditve in obnove gradu. To potrjuje tudi naslov projekta: Grad Bokalce, ne pa stanovanjsko naselje na Utiku. Pripombe četrtne skupnosti pripravljavec gradiva ni upošteval, ali bo sprejeto dopolnilo SDS, pa bo jasno šele po glasovanju o njem.
Nova stanovanja ob Parmovi
Načrt za ureditev dobrih dveh hektarov zemljišč med železniškim muzejem in tiri, Parmovo ulico, Ulico bratov Židan in ulico Bežigrad (zahodno od poslovne stavbe Lesnine na Parmovi), ki predvideva 140 novih stanovanj in 430 parkirnih prostorov, pa je močno razburil lastnike zemljišč in lokalov v neposredni soseščini. Vsem pripombodajalcem je skupno, da so proti načrtu (pobudnika zanj sta Lesnina in medicinski center Iatros), saj je iz prometnih rešitev razvidno, da bi vse sedanje ali nove ceste priključevali na Parmovo ulico. Ta je kot ena glavnih alternativnih poti do središča Ljubljane s severne strani, ki poteka vzporedno z Dunajsko cesto, prometno preobremenjena že zdaj.
Ker bo po njej dostop tudi do džamije, v prihodnosti pa bi se lahko našel investitor, ki bi uresničil projekt Energoplana z več sto stanovanji v stolpnicah v južnem delu Parmove (nekdanji Gramex), bi ta prometnica brez preureditve doživela kolaps.
Ena od pripombodajalk je namreč izračunala, da omenjena projekta skupaj pomenita kar 1621 novih parkirnih prostorov (brez džamije). Zato je predlagala, naj MOL najprej reši problem Parmove. To bi lahko storila tako, da bi jo čez tire povezala s Tivolsko ali Celovško cesto. Če tega ne stori, pa bi bili Ulica Bežigrad in Livarska ulica še hujše ozko grlo, kot sta zdaj. Možna je tudi širitev Parmove, a bi morali prej podreti več starih objektov na zahodni strani, čemur pa njihovi lastniki odločno nasprotujejo.
Občina nima prometne rešitve
Še hujši problem je, da je rekonstrukcija Parmove predvidena s posebnim OPPN, za katerega pa občina nima ne denarja ne načrta, kdaj in kako bi to izvedla. Rušenje stavb Parmova 47–49 namreč po občinskih zagotovilih ni predvideno. Najbolj skrajna, a najbolj logična pripomba pa je, da je na tem območju nedopustno načrtovati novogradnje pred nujno rekonstrukcijo Parmove ulice. Sploh ker je bil že OPPN za džamijo sprejet brez zagotovila, da bo Parmova prenovljena do njene izvedbe.
Je pa občina upoštevala pripombo, da mora biti pred gradnjo nove povezovalne ceste (imenovane Zahodna ulica) vzdolž železniških tirov obnovljena ulica Bežigrad.
SDS na Zaloški hoče krožišča
Pri spremembah odloka o lokacijskem načrtu za Zaloško cesto bo stranka SDS skušala uveljaviti spremembo 31. člena, ki se razlikuje od občinske. MOL je namreč v tretjem odstavku zapisala, da se »postavitev in oblika križišč lahko spremeni, če bodo podrobnejše analize prometnih razmer pokazale, da bo s tem zagotovljena enaka ali boljša prometna varnost«.
SDS pa bi namesto tega raje zapisala, da so »križišča na obravnavanem območju krožišča, ker so s tem zagotovljeni večja pretočnost in dostopnost, umirjen promet, manj škodljivih izpuhov in višja prometna varnost«.
