Nad drevesa z ognjem in herbicidom

Ljubljana – Na območju ene največjih komasacij v Ljubljani, to je na 188 hektarih kmetijskih površin med Savo in Cesto v Prod, ki ga sofinancira celo Evropska unija, se že nekaj časa dogaja ekološki škandal. Neznanec načrtno zastruplja drevesa med njivami, ki so kot zaščita pred vetrom.

Čeprav je evropski projekt na območju Zadobrove, ki je na novo razmejil in razdelil 393 parcel v lasti 134 različnih lastnikov, doslej potekal zgledno (odločba iz leta 2015 še ni pravnomočna zaradi pritožbe dveh kmetov), nikakor ne gre razumeti neodgovornega posameznika (ali več njih), ki uničuje zdrave visokorasle topole.

Na ogledu smo se lahko prepričali, da je skoraj 30 metrov visoke orjake nekdo najprej poskušal uničiti z ognjem. Na to kažejo ožganine na enem od njih. Ker pa drevo ni hotelo goreti, se je odločil za novo taktiko, žal precej nevarnejšo in uspešnejšo. V spodnje dele debla je navrtal od pet do šest približno centimeter širokih in 30 centimetrov globokih lukenj, nato pa vanje očitno zlil herbicid. Tako je v eni vrsti uspešno posušil že vsa oziroma štiri drevesa (nasproti podjetja Tisa), v drugi, ta je nekaj sto metrov zahodneje od nje, pa tri. Tam je zdaj ostalo le še nekaj zdravih in lepo ozelenjenih topolov.

Čeprav je eden od okoljsko ozaveščenih meščanov, ki se tam redno sprehaja, pred dnevi poklical moščansko postajo policije in prijavil sum uničevanja dreves, pa ti, razen uradnega zaznamka, doslej niso naredili še ničesar.

Bo ukrepala občina?

Ker je celotno območje v bližini varovanega vodovarstvenega območja Jarški prod, reke Save in podtalnice, bi bilo dobro, če bi MOL na teren poslala nekoga, ki bi zadevo fotografiral, prijavil sum kaznivega dejanja uničevanja okolja in sprožil akcijo za odvzem vzorcev iz navrtanih lukenj. Iz neuradnih virov smo izvedeli, da naj bi bil v luknjah »sistematični neselektivni herbicid« Boom efekt, ki je izjemno nevaren herbicid za zatiranje plevela. Če upoštevamo, da naj bi z njim pršili po širokolistnem plevelu v koncentracijah, ki naj ne bi presegle 90 mililitrov na 100 kvadratnih metrov, ne pa da takšno ali še večjo količino koncentrata zlijemo v navrtane luknje, potem je vsakomur jasno, da lahko ta strup škodi tudi okolici, ne le drevesu. Zlasti če se je uničevalcu ta strup polil mimo luknje naravnost v zemljo.

Kaj pravijo v Tisi?

Pri prvem sosedu, to je v podjetju Tisa, ki skrbi tudi za nego mestnih dreves, so nam povedali, da so za zadevo že slišali, a da so nemočni. Omenjeni topoli kljub svoji mogočnosti niso posebno zaščiteni, prav tako nimajo posebnega statusa kot mejica (nasadi dreves ali grmovja sredi njiv in travnikov za zaščito pred vetrom). Pokazali so nam tudi nekaj mogočnih ostankov teh posušenih dreves, ki so jih v preteklosti morali odstraniti s tega območja. Zakaj anonimnež to počne, pa naj gre za kmeta ali navadnega vandala, nam niso znali pojasniti. Se pa strinjajo, da takšno vnašanje herbicidov v drevo ni dobro niti za drevo niti za okoliške njive s pšenico, koruzo ali drugimi poljščinami.

Nemarni sprehajalci

Ob omenjenih mejicah pa se po poljskih poteh radi sprehajajo tudi rekreativci. A jih kmetje ne marajo preveč, saj so mnogi lastniki psov neodgovorni in svoje pse spuščajo, da prosto tekajo po njivah in travnikih. Ker za njimi ne pospravljajo iztrebkov, jih s travo in krmo dobijo tudi krmne živali. In zato zbolevajo, kar kmetom povzroča velike stroške zdravljenja.

Ker je že zdaj jasno, da bo treba sedem že posušenih dreves posekati in nadomestiti z novimi, saj je v načrtu komasacije predvideno, da mejice ostanejo, bi bilo dobro, da bi uničevalca dreves ustavili. Nihče nima zagotovila, da se ne bo spravil tudi na novozasajena drevesa ali grmovje.