Nad slepe potnike LPP še z varnostniki

Na avtobusu kontrolor nima pristojnosti identifikacije kršitelja, zato je LPP do konca leta najel varnostnike.

Objavljeno
21. oktober 2015 17.23
Maša Jesenšek, Ljubljana
Maša Jesenšek, Ljubljana
Ljubljana – Kontrolorji Ljubljanskega potniškega prometa, ki pri potnikih preverjajo veljavnost urbane, so letos odvzeli nekaj več kot 1700 kartic. Zadnje tedne to opravljajo v spremstvu varnostnika. Po pojasnilih javnega podjetja so s tem pridobili več možnosti ukrepanja.

Nekatere potnike LPP je v zadnjih tednih presenetil varnostnik ob kontrolorju, ki na mestnih avtobusih preverja, ali imajo potniki veljavne in validirane urbane. V javnem podjetju so pojasnili, da so to prakso uvedli konec septembra in da gre za »poskusno obdobje tovrstnega kontroliranja vozovnic«, ki bo trajalo do konca letošnjega decembra.

»Za ukrep nadzora plačila voznine kontrolorjev z varnostniki smo se odločili, ker ugotavljamo vse več neplačevanja prevoza z avtobusi LPP. Z varnostnikom smo pridobili več možnosti ukrepanja,« pravijo v podjetju. Naloga varnostnika je, da ugotavlja identiteto kršitelja reda na varovanem območju, če kontrolor ugotovi nepravilnosti v povezavi s kartico urbana ali voznino. Kontrolorji prevoznikov v drugih evropskih mestih so pooblaščeni za preverjanje identitete, pri nas pa teh pooblastil kontrolorji ne morejo pridobiti, so razložili na LPP. Kot je znano, je v zvezi s tem pred leti nadzor v javnem podjetju opravljal tudi informacijski pooblaščenec.

Varovano območje

»Potniki so z nalepko pri vstopnih vratih obveščeni, da vstopajo na varovano območje. Pooblastila varnostnika so v skladu z zakonom o zasebnem varovanju,« so zapisali v podjetju. Vendar smo ugotovili, da v praksi številni avtobusi te nalepke (še) nimajo ali pa je »odlično« skrita.

Če kontrolor ugotovi, da potnik nima veljavne urbane, na podlagi pridobljenih osebnih podatkov LPP kot oškodovanec poda predlog zoper kršitelja na mestni inšpektorat, pojasnjujejo. Inšpektorat kršitelju izda globo, kot je določena v odloku o organizaciji in načinu izvajanja mestnih linijskih prevozov potnikov. Ta določa 40 evrov kazni za potnika, ki ob vstopu v vozilo ne potrdi urbane ali je ne pokaže kontrolorju, mestnemu redarju ali inšpektorju oziroma ne pove številke vozovnice, ki jo je s sporočilom dobil pri plačilu vožnje z mobilnim telefonom.

Najem varnostnikov bo javno podjetje do konca leta stal 9900 evrov. Ker je bilo v preteklosti že poudarjeno, da kontrolorji nimajo avtoritete in da se nekateri potniki do njih vedejo neprimerno, nas je zanimalo, ali so razlog za spremstvo varnostnikov morda tudi fizični napadi na kontrolorje. Na LPP odgovarjajo, da so taki primeri sicer bili, vendar ne v velikem številu, zato niso bili odločujoči pri odločitvi o navzočnosti varnostnika.

Na vprašanje, kako pogosto se dogaja, da potnik kontrolorju noče pokazati urbane, pa smo dobili odgovor: »V primeru, da kontrolor ugotovi kršitev, od 30 do 40 odstotkov potnikov noče izročiti kartice urbana v pregled z razlago, da je nimajo. Varnostnik v nadaljevanju osebo identificira, da lahko ukrepamo naprej.«

Po sistemizaciji ima LPP 15 kontrolorjev. Toda veljavnost vozovnic lahko preverjajo tudi mestni redarji in inšpektorji. Glede na podatke o opravljenih kontrolah kartic število kontrol pada, prav tako število odvzetih kartic. Pri LPP sicer poudarjajo, da se delež odvzetih urban glede na število kontroliranih potnikov veča (leta 2011 je bil 0,27 odstotka, lani 0,43).

Brez goljufanja za dolgoročni razvoj LPP in Ljubljane

V javnem podjetju že nekaj let kot razlog za upad števila potovanj navajajo domnevo, da se potniki (tudi tisti s mesečno urbano) ne validirajo. Direktor Peter Horvat je sicer v pogovoru za Delo pred nekaj meseci priznal, da je »težko potrditi, da je res tako«. Sicer pa pri LPP potnike pozivajo, »naj se z rednim plačilom voznine izognejo nevšečnostim ter s tem zagotovijo dolgoročni razvoj mestnega prometa v Ljubljani, nakupe novih avtobusov in modernizacijo javnega prevoza in tako bolj zdravo okolje v mestu. S plačilom prevoza se tudi zmanjša potreba po nadomestilu občine in ta sredstva lahko Ljubljana porabi za druge investicije, za izboljšanje kakovosti bivanja v našem mestu«.