Tiskane izdaje
Ljubljana – Z novo celostno prometno politiko občina nadaljuje v smeri trajnostne mobilnosti, saj ostaja pri cilju, da bo delež poti, opravljenih z osebnim avtomobilom, predstavljal le še tretjino vseh opravljenih poti. A namesto leta 2020 naj bi to dosegli leta 2027. Ob stagnaciji LPP je precej zmanjšala načrtovani delež poti, opravljenih z javnim prevozom.
Kaj vse so zapisali v novo celostno prometno strategijo, ki je nadgradnja leta 2012 sprejete prometne politike MOL, bo znano v prihodnjih dneh, ko bo občina objavila predlog dokumenta, ki ga mora potrditi še mestni svet. Včeraj so predstavili šestmesečni postopek priprave nove strategije, strateške cilje in rezultate ankete, ki so jo opravili med občani. Kot je znano, bo dokument osnova za pridobivanje evropskih sredstev s področja trajnostne mobilnosti, med katerimi bodo najpomembnejša sredstva za izboljšanje kolesarske infrastrukture. Na občini pričakujejo, da bi za ta projekt lahko pridobili več kot pet milijonov evrov iz evropskih skladov in tako za kolesarsko infrastrukturo v prihodnjih dveh letih namenili kar osem milijonov evrov, kar je precej več kot kdajkoli doslej.
Predvsem kolesarjenju in pešačenju tudi sicer dajejo velik pomen. Če je bilo prej v ciljih za modal split (delež različnih vrst mobilnosti) do leta 2020 načrtovano, da bi tega leta tretjino poti opravili peš ali s kolesom, tretjino z javnim prevozom, tretjino pa z osebnim avtomobilom, so delež pešačenja in kolesarjenja zdaj povečali in predstavlja več kot polovico vseh opravljenih poti. Dvig gre na račun rabe javnega prevoza, za katerega je ob upadanju števila potnikov LPP v zadnjih petih letih jasno, da je tretjinski delež zdaj nedosegljiv.
Podžupan Janez Koželj, »idejni oče« strategije, je poudaril, da osnovni cilj ostaja enak: dve tretjini poti naj bo opravljenih na trajnosten način, največ ena tretjina pa z osebnim motoriziranim prometom. To naj bi po novih načrtih dosegli čez deset let, leta 2027, in ne že čez tri leta. Koželj je poudaril, da so s hojo že presegli cilj, ki so ga zastavili v prometni politiki leta 2012, »kar dokazuje, da je Ljubljana mesto za pešce«.
Avto izgublja primat
Da so tudi občani naklonjeni tem ciljem, na občini sklepajo iz odzivov, ki so jih dobili ob pripravi strategije. Tokrat so, kot tudi določajo evropske smernice, postopek precej bolj odprli za javnost, ki je med januarjem in marcem lahko sodelovala s predlogi, mnenji, komentarji (prejeli so jih več kot 1600), sodelovanjem na delavnicah, izvedli pa so tudi spletno anketo, ki jo je izpolnilo 750 ljudi. Čeprav je to glede na število prebivalcev glavnega mesta še vedno relativno malo, so na občini zadovoljni in pravijo, da je bil odziv nad pričakovanji.
»Rezultati kažejo veliko naklonjenost načrtovanju za trajnostno mobilnost, da so bili ukrepi v zadnjem desetletju dobro sprejeti in da precej izstopa kolesarjenje,« je dejal Aidan Cerar iz Regionalne razvojne agencije ljubljanske urbane regije. Kot je dejal, je anketa pokazala tudi, da »avtomobil sestopa iz mesta primarnega prevoznega sredstva, ki naj bi mu bili vsi ukrepi podrejeni, tako da se povečuje naklonjenost drugim vrstam mobilnosti«.
Nepriljubljena garaža
Med drugim so v anketi preverjali tudi naklonjenost posameznim načrtovanim ukrepom oziroma projektom. Zanimivo je, da je med 15 projekti in ukrepi, ki so jih ocenjevali anketiranci, daleč najmanjšo podporo dobila načrtovana gradnja garaže pod osrednjo ljubljansko tržnico. To je bil tudi edini projekt/ukrep, pri katerem je bilo več nasprotnikov kot podpornikov. Precej več podpore kot garaža pod tržnico so na primer dobili širitev ljubljanske obvoznice, uvedba novih plačljivih parkirišč in širitev območij z omejitvijo hitrosti do 30 kilometrov na uro.
A to najbrž ne bo spremenilo načrtov vodstva občine, ki prav garaži pod tržnico v prihodnjih letih namerava nameniti največ proračunskega denarja. Že v povzetku ankete navajajo, da je razlika med podporniki in nepodporniki »relativno majhna oziroma tako majhna, da lahko v tem primeru posplošimo, da sta deleža tistih, ki se z gradnjo strinjajo, in tistih, ki se z gradnjo ne strinjajo, približno enaka«. Navajajo še, da je tudi gradnjo nekaterih drugih garaž, na primer tiste pod Kongresnim trgom, spremljal »negotov odziv javnosti oziroma dvom o ustreznosti in smiselnosti projekta«, da pa se, kot je pokazala anketa, z gradnjo te garažne hiše zdaj strinja 72 odstotkov anketirancev.
Med 15 že izvedenimi ukrepi ima najmanj podpore uvedba con plačljivega parkiranja zunaj središča mesta (ta ukrep podpira 41 odstotkov vprašanih, nasprotuje mu jih 35 odstotkov), pri vseh drugih ukrepih pa je bila več kot 60-odstotna podpora.
