Nakupovalno središče pomembnejše od mestnega

Če je bilo mestno središče nekoč ključni prostor preživljanja prostega časa, je danes to vlogo prevzel BTC City.

Objavljeno
30. januar 2014 15.50
Posodobljeno
31. januar 2014 06.00
SLOVENIJA,LJUBLJANA,18.1.2013, STAR LJUBLJANA . FOTO:MAVRIC PIVK/DELO
Mojca Zabukovec, Ljubljana
Mojca Zabukovec, Ljubljana
Ljubljana – Več tisoč dogodkov, ki so jih lani organizirali v mestnem središču, je obiskalo »skoraj milijon ljudi«, pravijo na MOL. Največje nakupovalno središče pa obišče kar 21 milijonov ljudi na leto. Po besedah prostorskega sociologa Matjaža Uršiča je BTC postal pomembnejši prostor od mestnega središča.

Če je bilo mestno središče nekoč ključni prostor preživljanja prostega časa, je danes to vlogo prevzel nakupovalni center BTC City, pravi sociolog s fakultete za družbene vede in avtor knjige Urbani prostori potrošnje. Če sta oba dela mesta še pred desetimi leti tekmovala za pridobivanje istih kupcev, mali trgovci v središču mesta zaradi visokih najemnin ter pomanjkanja kritične mase in parkirnih mest ne morejo več konkurirati. Mestno središče se, kot ugotavlja Uršič, zdaj usmerja predvsem v privabljanje turistov, nova napetost pa po njegovem nastaja, ker to počne tudi BTC, denimo z gradnjo hotelov. »Gre sicer za prikrito tekmovanje z roko v roki. Mestna občina ima namreč od obeh koristi.«

Nekoč Javna skladišča so se leta 1975 preimenovala v Blagovno transportni center, ki je bil takrat največji v skupni državi. Ko se je leta 1990 preoblikoval v Blagovno trgovinski center, je bil to predvsem nakupovalni prostor, zdaj, kot pravi sociolog, gradijo na celodnevni ponudbi; od tako imenovane športno-rekreativne do poslovne četrti. »Da bi BTC postal mesto v mestu, mu manjka le še prebivalstvo,« razmišlja Uršič. »Če projekta Šmartinska, v okviru katerega bi zgradili več deset stanovanjskih blokov, ne bi začasno ustavili, bi dobili prav to, mesto v mestu.«

Za vsakega kupca posebej

Da vedno več ljudi po nakupe zavije v BTC, trgovine v središču mesta pa se zapirajo, opaža Janko Mlakar, predsednik Združenja trgovcev mesta Ljubljana, ki od leta 2011 deluje v okviru Podjetniško-trgovske zbornice in združuje okoli trideset trgovcev. »Sam vodim lokal na Stritarjevi ulici, kjer se je zadnje čase zaprla ena krasna trgovinica. Že leto dni je zaprta ena od trgovin z obutvijo, niti tamkajšnje trgovine z oblačili danes ni več. Se je pa na novo odprla drogerija in na vogalu imamo banko. Toda takšne lokacije je škoda za banko, saj v njej ni nikogar,« pravi.

Ker se podobno – tudi zaradi gospodarske krize – dogaja v Kopru, je tamkajšnja mestna občina z novim letom za trideset odstotkov znižala najemnine za male trgovce v središču mesta. Podobne pomoči si želijo tudi ljubljanski trgovci. »Težava je, ker večina ustvari premalo prometa, in ko najemnina preseže določen odstotek, postane preveč obremenjujoča za poslovanje,« opozarja Mlakar. Od maja lani, ko je glavno mesto dobilo prvega mestnega menedžerja, se po besedah trgovca intenzivno pogovarjajo tudi o najemninah. »Dobro bi bilo, če bi bile tudi tu najemnine nižje, a to je le eden od problemov,« nadaljuje. Po njegovem so turisti »slabo napoteni v butični del prestolnice«, ki pa mu hkrati, čeprav »je urejen, manjka življenja«.

Mlakar priznava, da so trgovski centri, ki so hkrati blizu mestnega središča – do tja se je mogoče tako rekoč sprehoditi – na splošno bolje organizirani od malih trgovcev. Prav to nameravajo z delovanjem združenja trgovcev spremeniti, pravi. Pomemben korak so po njegovem dosegli s spremembo odpiralnega časa trgovin v središču mesta. Zatrjuje, da ima zdaj kar nekaj trgovcev svoje prostore odprte tudi ob sobotah in nedeljah. Prepričan je, da je v mestnem središču še vedno kakovostna ponudba. »Tukaj so drugačni nakupi kot v trgovskem centru,« pravi Mlakar. »Gre za individualno prodajo. Trgovec se ukvarja z vsakim kupcem posebej, ob vsem tem so tukaj tudi številne kulturne dejavnosti.«

Da mestno središče ponuja posebno doživetje, je prepričana tudi mestna menedžerka Irena Razpotnik. »To je nepozaben javni prostor, s katerim se, ne glede na ponudbo, ne more primerjati nobeno trgovsko središče.« Mestno središče, kot ugotavlja, sicer pesti nekaj težav, a jih nameravajo v sodelovanju z združenjem trgovcev reševati. »Problem so predvsem lastniški poslovni prostori v zasebni lasti. Kar nekaj je praznih, ker so najemnine previsoke,« opozarja Razpotnikova. Eden od članov združenja je po zgolj štirih mesecih najemanja prostora na Mestnem trgu zaprl prodajalno zaradi previsoke najemnine. »Ker si želimo, da se to ne bi dogajalo, se nameravamo pogovoriti z lastniki praznih poslovnih prostorov in tudi s tistimi, pri katerih najemnine presegajo zmožnosti malih trgovcev,« zagotavlja menedžerka. Po njenem je v mestnem središču glede na število stanovalcev in tistih, ki tam delajo, prav tako malo obrtnih dejavnosti in tudi te niso zelo raznovrstne. »Prebivalci v središču vseskozi opozarjajo, da v njihovi četrtni skupnosti ni niti ene trgovine z elektromaterialom na drobno, zato iščemo ustrezno lokacijo. Med ponudniki interes obstaja.« Menedžerka se zaveda, da bodo obrtnike pridobili nazaj šele takrat, ko bodo najemnine »takšne, da bodo vrnitev v mestno središče spodbujale«.

Nakupovanje v mestnem središču bodo po besedah Razpotnikove spodbujali tudi z različnimi dogodki. Vsak mesec bo vsaj eden, obljublja. Prav tako bodo trgovci lahko povrnili kupcem del parkirnine, pri prireditvah, ki jih organizira MOL, pa bodo vključili lokalne gostince, frizerje, cvetličarje. Menedžerka pravi, da so v sklepni fazi dogovori o uvedbi tako imenovane mestne kartice, ki jo bodo imetniki lahko uporabljali pri vseh, ki svoje dejavnosti opravljajo v središču mesta, in tako pridobivali popuste in druge ugodnosti.

Iluzija idealnega prostora

Imenovanje mestnega menedžerja je po besedah sociologa Uršiča korak v pravo smer, a je po njegovem vprašanje, kaj lahko naredi. »Potrebujemo ideje, kako Ljubljano postaviti na zemljevid. Njen osnovni problem je, da ni razpoznavna. Zakaj bi jo turist obiskal? A zato ni kriva samo mestna uprava, ampak tudi država, ki ne uredi letališča ter železniških in avtobusnih povezav.«

To, da se je »zgodil BTC«, pa je po njegovem normalen potek. »Še dobro, da se je, saj bi se sicer kupna moč odlivala drugam, morda v tujino.« Je pa to družbeno omejen prostor, opozarja. Če je mestno središče javni prostor, kjer se načeloma lahko združujejo vse družbene skupine, od beračev do uličnih glasbenikov, v nakupovalnih prostorih tega ni. Tam to ni zaželeno. »Nakupovalni center ni realen prostor,« opozarja Uršič. »Prikriva nekatere družbene razmere in s tem pričara iluzijo idealnega prostora, kjer lahko nakupuješ brez skrbi, te iluzije pa nič ne sme zmotiti. Ker če bi se tam pojavil en berač, bi takoj spomnil na to, da eni nimajo, in potem bi morali malce razmisliti o svojem odnosu do nakupovanja.«