Tiskane izdaje
Ljubljana – Garažna hiša P+R v Domžalah slabi dve leti po odprtju še vedno sameva. V njej ob več kot dvesto parkirnih prostorih še vedno parkirata le en ali dva avtomobila na dan. Zdaj je nadzorni odbor občine ugotovil, da je šlo za ekonomsko neupravičeno in nepremišljeno naložbo, ki ne dosega nobenega od postavljenih ciljev.
Že pred dobrim letom smo pisali, da v domžalski garažni hiši, kjer je prostora za 228 avtomobilov, v povprečju parkira le en avto na dan. Slabi dve leti po odprtju garaže, katere gradnja je bila izdatno podprta z evropskimi in državnimi sredstvi, se stanje ni izboljšalo.
Pod drobnogled je naložbo vzel tudi nadzorni odbor občine. Iz končnega poročila, ki so ga objavili junija, je razvidno, da je v garaži v 19 mesecih obratovanja (zajeli so podatke od avgusta 2015 do februarja letos) parkiralo le nekaj čez tisoč vozil – toliko, kot bi jih ob polni zasedenosti lahko parkiralo v enem tednu delovanja. Niti v enem mesecu niso našteli več kot sto vozil, »rekord« je bil dosežen oktobra 2015, ko jih je bilo 89 in ko so pobrali dobrih 200 evrov parkirnine.
Za vstop v garažo morajo imeti maloštevilni uporabniki mestno kartico, ki stane pet evrov, sicer pa je prva ura parkiranja brezplačna. Garaža je del sistema P+R (parkiraj in se odpelji), tako da se ob plačilu parkirnine uporabniku na kartico naloži bonus za prevoz s Kam busom, ki ga lahko izkoristi na dan parkiranja.
Noben cilj ni dosežen
Nadzorni odbor ugotavlja, da je občina z gradnjo garažne hiše želela povečati privlačnost in dostopnost javnega potniškega prometa, spremeniti potovalne navade prebivalstva, zmanjšati vsakodnevne obremenitve cestnega prometa v občini in regiji in zagotoviti optimizacijo zmogljivosti javnega prevoza. Hkrati naj bi po investicijskem programu projekt zagotavljal večjo varnost v prometu ter ugodno vplival na okolje in bivalne razmere prebivalcev. In rezultati po slabih dveh letih? Dosežen ni »nobeden od predvidenih parametrov v fizičnem in finančnem smislu«, zato so nadzorniki sklenili, da je bila naložba »ekonomsko neupravičena in nepremišljena«.
Vse, kar je storila občina, odkar garaža deluje, je, da so ugasnili prikazovalnik zasedenosti, ki je vsakemu mimoidočemu povedal, da je garaža prazna. Leon Vidic/Delo
Na občini so na primer načrtovali, da bo to leto v garaži parkiralo 113 vozil na dan oziroma slabih 30 tisoč na leto. Dejansko pa v povprečju tam parkirata manj kot dve vozili na dan. Lani so tako za vzdrževanje garažne hiše porabili 28 tisočakov, pri čemer so prihodki znašali le dobrih tisoč evrov.
Kot poudarjajo nadzorniki, presojanje upravičenosti investicije ne more temeljiti le na finančnih merilih, pač pa je v javnem sektorju treba upoštevati še družbenoekonomska merila, ki med drugim vključujejo posredne vplive na družbo. V tem primeru so to zagotavljanje več prevozov z javnim potniškim prometom, a tudi na tem področju ni bil dosežen nobeden od ciljev.
Nadzorni odbor meni, da garaža ni na najboljši lokaciji, saj je od avtobusnega postajališča preveč oddaljena, posebej pa so kritični do ravnanja občine. Po njihovem ta od odprtja garaže ni »storila nobenega koraka, da bi izboljšala katastrofalno praznost garažne hiše«. Nič ni ukrenila niti za obveščanje občanov Domžal in sosednjih občin o možnostih uporabe garaže in sistema P+R, menijo. Tako vodstvu občine med drugim priporočajo, naj takoj več naredi na tem področju, prav tako naj se loti celostne ureditve mirujočega prometa v Domžalah – in to »ne glede na prihajajoče volitve«.
Občina čaka na državo
Župan Toni Dragar ugotovitev nadzornikov ni posebej komentiral. Kot pravi, bodo njihovo poročilo obravnavali na eni od prihodnjih sej občinskega sveta. V zvezi s stanjem v garaži pa pravi, da je »za uspešno delovanje procesa P+R treba izvesti še nekaj spremljajočih procesov v regiji in na državni ravni (na primer enotna vozovnica, povezanost javnih prevoznikov), na kar pa občina Domžale nima vpliva«. »Objekt garažne hiše mora zaradi zavez iz naslova podeljenih evropskih kohezijskih sredstev zagotavljati izključno sistem uporabe parkirišča P+R, zato garažne hiše ne moremo napolniti,« dodaja.
Z uvedbo enotne vozovnice, napovedane za konec leta, bi v sistem lahko vstopila tudi železnica oziroma povezava z vlakom. A marsikdo dvomi, da bo to spodbudilo uporabo garažne hiše, če ne bo sprememb pri parkirni politiki. V Domžalah je parkiranje tako na javnih kot zasebnih površinah brezplačno, večinoma tudi brez časovnih omejitev. Veliko teh brezplačnih parkirišč je tik ob avtobusni in železniški postaji oziroma precej bliže kot garažna hiša, ki je od obeh oddaljena nekaj sto metrov. Kar pomeni, da je trenutno parkiranje v garaži manj privlačno tako zaradi lokacije kot zaradi cene (če voznik avto v garaži pusti več kot osem ur, je strošek za slab evro višji kot strošek povratne vozovnice do Ljubljane). Drugi ukrepi, ki bi lahko prispevali k zapolnitvi garaže, so dodatni javni prevozi s podaljšanjem linije LPP, ki pa je država ne dovoli, in morebitna prestavitev obeh postajališč bliže garažni hiši. Nič od tega za zdaj ni predvideno. Vse, kar je storila občina, odkar garaža deluje, je, da so ugasnili elektronski prikazovalnik zasedenosti, ki je vsakemu mimoidočemu povedal, da je garaža prazna.
Tudi na ministrstvu
Kako komentirajo neuspešnost projekta, ki je bil financiran z 1,5 milijona evrov evropskih in državnih sredstev (približno pol milijona pa je zagotovila občina) in je s tem najdražje parkirišče P+R, izvedeno v prejšnji finančni perspektivi, smo vprašali še ministrstvo za infrastrukturo, ki je projekt garažne hiše izbralo na razpisu. Tudi iz njihovih odgovorov ni mogoče ugotoviti, da bi jih stanje skrbelo. Zapisali so, da s poročilom nadzornega odbora niso seznanjeni, da je projekt izpolnjeval vse v razpisni dokumentaciji navedene cilje in pogoje in da mora občina dejavnost, ki je bila predmet razpisa (torej sistem P+R) zagotavljati najmanj do konca spremljanja operacije, to je do 15. septembra 2020, ne glede na stroške.
Kar zadeva podatek, da uporabnikov sistema tako rekoč ni, pa so zapisali le: »Javni razpis za čas trajanja projekta ni določal obsega uporabnikov površin P+R, je pa dejstvo, da si z namenom spodbujanja javnega potniškega prometa želimo, da bi bilo teh uporabnikov čim več.« Občini z ministrstva sicer niso dali nobenih predlogov, kaj storiti za povečanje števila uporabnikov sistema P+R.
