Tiskane izdaje
Ljubljana – Predlog odloka o izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta MOL, ki ga bo svet obravnaval v ponedeljek, meščanom ne prinaša le redakcijskih popravkov, temveč veliko vsebinskih sprememb. Od 509 pripomb k osnutku so jih namreč upoštevali 100.
Med konkretnimi pobudami izstopa na več straneh obrazloženi predlog za zavrnitev pobude Domine inženiringa ob soseski Celovški dvori. To investicijsko namero so kot neprimerno označili stanovalci Celovških dvorov in okoliških hiš (imajo celo civilno iniciativo proti tej gradnji) ter več članov mestnega odbora za urejanje prostora in urbanizem.
Stolpnici nista po meri ljudi
Skupno nasprotnikom načrtovane gradnje je, da so proti spremembi višinskega gabarita predvidenih objektov. Prejšnjega s pritličjem in devetimi nadstropji, ki naj bi ga nadomestili dve »vitkejši« stolpnici s pritličjem in kar 21 nadstropji, označujejo za nehumanega. Na zelo majhnem prostoru bi v 320 stanovanjih živelo prek 1000 ljudi, in to ob Celovški cesti, kjer dnevni promet motornih vozil presega številko 40.000. Projektu očitajo previsoko koncentracijo stanovanj, nekakovosten parter s premajhnim odstotkom zelenih površin (zazelenjene strehe zanje niso ustrezno nadomestilo za zelenice in drevesa) in celo z otroškim igriščem na strehi nižjega objekta namesto v parterju.
Nekaj odbornikov je na svoji nedavni seji zahtevalo sprejem dopolnila k OPN, s katerim bi odbor za urejanje prostora in urbanizem mestnim svetnikom predlagal, naj ta projekt zavrnejo. Predlagali so, da bi morali območje z oznako ŠI 528 obdelati v okviru OPPN, investitorju pa naložiti, naj izdela vsaj tri različice, ki bi bile bolj po meri človeka.
Podžupan podpira investitorja
Ker so predlog podprli le trije, preostala trojica s predsednikom odbora Janezom Koželjem na čelu pa ne, dopolnila niso sprejeli. K temu rezultatu je pripomoglo tudi Koželjevo in stališče mestnega oddelka za urejanje prostora, da gre za poskus »reševanja gradbene jame, ki zeva že dve leti in da zaradi možnega posedanja predstavlja resno nevarnost za bližnje Celovške dvore in Celovško cesto«. Koželj je dejal, da zasutje jame in ureditev parka ni rešitev, saj bi lastniku zemljišča njegovo lastnino povsem razvrednotili.
Zalegel ni niti podatek, da je trenutno na ljubljanskem nepremičninskem trgu okoli 1.400 neprodanih stanovanj, od tega v sosednjih Celovških dvorih kar 325, da je povpraševanje po njih majhno in torej ni potrebe po velikem stanovanjskem projektu.
Zavrnili tudi večino drugih pripomb
Kot je razvidno iz 905 strani dolgega gradiva, so večino pripomb sicer zavrnili, a ne zato, ker bi bile neutemeljene, pač pa se niso »nanašale na spremembe in dopolnitve OPN MOL ID oziroma so predstavljale novo pobudo za spremembo OPN MOL ID«. Ob tokratnem spreminjanju izvedbenega dela OPN so namreč sprejemali le pripombe k predlaganim spremembam iz osnutka (sprejetim aprila lani).
Med javno razgrnitvijo je sicer prispelo prispelo 427 pripomb, a ker jih je v posameznih dejansko vsebovanih več, je vseh skupaj kar 509. Kot smo slišali že na nedavnem odboru za urejanje prostora in urbanizem od Tomaža Souvana iz mestnega oddelka za urejanje prostora, so delno ali v celoti upoštevali približno petino pripomb in predlogov (približno 100). Dejal je, da so s popravljenim izvedbenim delom OPN jasneje definirali posamezne pojme, določila uskladili s kmetijsko oziroma okoljsko zakonodajo, natančneje opredelili odmike, kdaj se lahko gradi na parcelno mejo ...
Dogovor z državo
Zanj je pomemben tudi dogovor z Agencijo RS za okolje (ARSO), da na poplavnih območjih zdaj smejo za posamezna območja izdelovati tudi delne občinske podrobne prostorske načrte (če se za celotno območje OPPN prej izdelajo strokovne podlage, s katerimi se določijo vsi potrebni vhodni podatki z vidika urbanističnega načrtovanja in komunalnega opremljanja), da jim po smernicah ministrstva za kmetijstvo in okolje ni treba več nadomeščati najboljših kmetijskih zemljišč.
V zvezi z uvajanjem novega pojma, to je OPPN dp, ki bo omogočal delno prenovo na posebej določenih območjih, pozidanih pretežno s črnimi gradnjami, je Souvan posebej omenil Rakovo jelšo. Tam bodo nezakonito sosesko sanirali tako, da bodo legalizirali le objekte, ki bodo del geodetskega posnetka trenutnega stanja. Ta bo sestavni del OPN in bo zagotavljal, da ne bi kdo skušal v načrt vključiti novo črno gradnjo.
Ta območja so tudi sicer nova izjema, določena v 98. členu, kjer je govor o odstopanjih od splošnih določb odloka. Pri »načinih urejanja« na njih namreč faktorji zazidanosti (FZ) in odprtih bivalnih površin (FBP), velikost parcel, višina in etažnost objektov ter odmiki lahko odstopajo od določil odloka, če to omogoča prenovo območja. Izdelajo pa se za območja z neprimerno ali ekstenzivno rabo, neustrezno kakovostjo bivanja, opremljenostjo z gospodarsko javno infrastrukturo ter servisnimi in družbenimi dejavnostmi.
Novosti v predlogu
Med novostmi od osnutka do predloga spremenjenega OPN ID so med drugim določilo, da gradbeno mejo lahko presegajo komunalni priključki, parkirišča, ograja k objektu, urbana oprema ter spomeniki, ali tista, ki govore, v katerih primerih je gradnja stavb na parcelno mejo dopustna le s (pisnim) soglasjem sosedov oziroma brez njih. Ali pa določilo, da je pri rekonstrukciji, nadomestni gradnji, nadzidavi, dozidavi ali spremembi namembnosti obstoječega zakonito zgrajenega objekta lahko velikost parcele, namenjene gradnji, tudi manjša od tiste, določena v preglednici 9.
Postavitev kioskov in stojnic pa bi bila po najnovejšem usklajenem predlogu dopustna le, če dopolnjujejo javni prostor in ne ovirajo gibanja pešcev ter vzdrževanja komunalnih naprav in prometnih objektov. Ostrejši pogoji bi veljali tudi za postavitev odprtih sezonskih gostinskih vrtov na javni površini ter za tip, obliko in lokacijo urbane opreme.
Novost je še, da morajo biti igrišča za igro mlajših otrok umaknjena od prometnic in urejena v radiju 100 metrov od vhoda v stanovanjsko stavbo. V primeru organizirane gradnje več kot osem eno- ali dvostanovanjskih stavb je treba na samostojni parceli, namenjeni gradnji, obvezno urediti otroško igrišče.
V 46. členu, ki opredeljuje obvezno priključevanje na okoljsko in energetsko gospodarsko javno infrastrukturo je nova alineja: Za objekte, za katere je priključitev na javno kanalizacijsko omrežje obvezna, pa to še ni zgrajeno, se lahko v prehodnem obdobju s soglasjem organa MOL, pristojnega za gospodarske javne službe, in s pozitivnim mnenjem pristojnega izvajalca gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode dovoli začasna uporaba individualnih sistemov za odvajanje odpadne vode (mala komunalna čistilna naprava ali nepretočna greznica). A le ob pogoju obvezne priključitve na kanalizacijsko omrežje, ko bo to zgrajeno, in plačilu komunalnega prispevka za kanalizacijsko omrežje ob priključitvi na kanalizacijsko omrežje. V celoti je spremenjen tudi 84. člen. Zaradi mnenja Arsa so namesto poplavno ogroženih območij uvedli termin poplavna območja in nove definicije ter ukrepe.
