Nekateri lokali v Ljubljani bodo lahko obratovali dlje

Ljubljana – Občinski oddelek za gospodarske dejavnosti in promet, odsek za razvoj podeželja, je pripravil predlog odloka o merilih za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov v mestu. Če bo predlog na ponedeljkovi seji mestnega sveta sprejet, lahko gostinci v kratkem pričakujejo spremembe.

Ena bistvenih sprememb je po besedah vodje odseka Gorazda Masla razširitev ožjega mestnega središča skladno z občinskim prostorskim načrtom, s katero bodo nekateri gostinci dobili možnost, da bodo njihovi gostinski obrati obratovali dlje. Z odprtjem Fabianijevega mostu se je namreč mestno središče premaknilo za nekaj ulic naprej, tako da ga po novem omejujejo Tivolska cesta, Trg OF, Masarykova in Njegoševa cesta, Lipičeva ulica, Roška, Karlovška, Zoisova in Aškerčeva cesta ter Trg mladinskih delovnih brigad, obsega pa tudi Grudnovo nabrežje, Krakovski nasip in Eipprovo ulico.

Lokali v stanovanjskih stavbah

Podaljšanje obratovalnega časa bo odvisno predvsem od tega, ali gostinski obrat deluje v stavbi s stanovanji ali ne. To je novost, s katero se, tako Maslo, »strinjajo tudi predstavniki četrtne skupnosti Center«. Po novem odloku bodo restavracije, gostilne in kavarne v ožjem mestnem središču lahko obratovale od 5. ure zjutraj do 3. ure zjutraj naslednjega dne, če imajo prostore v stavbah s stanovanji, pa od 6. do 3. ure. Okrepčevalnice, slaščičarne in bari se bodo prav tako lahko odpirali ob 5. uri in bodo odprti do enih zjutraj. Tisti v stanovanjskih stavbah pa bodo smeli biti odprti med šesto zjutraj in eno po polnoči.

Slaščičarne, okrepčevalnice in bari z mehansko ali živo glasbo za ples oziroma družabnim programom bodo še vedno lahko obratovali do pete ure zjutraj, precejšnja sprememba pa je predvidena za te vrste gostinskih lokalov, ki delujejo v stanovanjskih stavbah. Ti se bodo morali po novem namesto ob petih zjutraj zapirati že ob enih.

V ožjem mestnem središču se torej podaljšani obratovalni čas določa glede na vrsto in lokacijo gostinskega obrata, zunaj tega območja pa se bo določal glede na druge dejavnike. Kot je razložil Maslo, je bistvena sprememba, da »se podaljšani obratovalni čas določa glede na namensko rabo in stopnje hrupa«. Če torej gostinski obrat deluje na območju centralnih dejavnosti (trgovine, prodajalne), bo smel biti odprt dlje kot tisti na stanovanjskem območju. Najdlje, kar 24 ur, bodo še vedno lahko odprti gostinski obrati na območju proizvodnih dejavnosti (na primer v industrijski coni) in prometnih površin.

V tretjem območju, to so naselja zunaj Ljubljane (Medno, Stanežiče, Rašica, Podgrad, Zgornja Besnica ...), pa je poglavitna sprememba ta, da bo gostinski obrat z mehansko in živo glasbo za ples v stavbi s stanovanjem, v katerem živi lastnik ali najemnik lokala, lahko namesto do ene obratoval do pete ure zjutraj.

Na roko bodo šli gostincem, ki bodo sodelovali

Sprememba je predvidena tudi pri enodnevnih podaljšanjih obratovalnega časa (do 5. ure zjutraj) v primeru zasebnih zabav. Doslej so lastniki restavracij, gostiln, kavarn ali izletniških kmetij za tovrstno podaljšanje lahko zaprosili 30-krat v koledarskem letu, odslej bo to mogoče le 15-krat. Za okrepčevalnice in bare ni sprememb – obratovalni čas bodo smeli podaljšati 10-krat v letu.

Maslo opozarja na še eno spremembo: soglasje za podaljšanje obratovalnega časa bodo lahko na oddelku preklicali, če bodo ugotovljene uradne kršitve. Vendar pojasnjuje, da obstajata dve možnosti: »Če gostinec po obvestilu o kršitvah z nami sodeluje in se dogovori za skrajšanje delovnega časa, smo do njega bolj prizanesljivi in lahko za vnovično podaljšanje zaprosi po štirih mesecih, če v tem času niso bile ugotovljene kršitve. Gostinec, ki noče sodelovati in mu bo treba obratovalni čas skrajšati z odločbo, pa lahko za podaljšanje spet zaprosi šele po enem letu.« To je torej še ena od bistvenih sprememb na tem področju, pravi Maslo, do nje pa so prišli »na podlagi izkušenj, saj je tak način veliko boljši kot kakršnikoli represivni prijemi.«