Tiskane izdaje
Ljubljana − Zgodba Kranjskega deželnega dvorca se začne po potresu leta 1895, ko so podrli stavbo, kjer je bil sedež kranjske deželne vlade. V istem poslopju je leta 1821 potekal znameniti kongres evropskih vladarjev, s katerim so končali napoleonske vojne.
Leta 1896 so razpisali javni natečaj: zmagal je projekt češkega arhitekta in inženirja Jana Vladimirja Hraskega. Zaradi pretirano ambiciozne zasnove in pomanjkanja denarja je načrte kasneje predelal arhitekt Joseph Hudetz. Dvorec je bil zgrajen leta 1902. Uredili pa so ga v slogu nemške renesanse: s spodnjim rusticiranim pasom in bogatimi baročnimi stolpiči, na katerih so pozlačeni grbi nekdanjih kranjskih mest in trgov.
Poslanskih sedežev je bilo najprej 36
Vse štiri neorenesančne fasade so oblikovane različno, posebnost pa sta dve glavni pročelji. Prvo ima izbočen balkon, namenjen slavnostnim govorniškim prireditvam, drugo pa stolp z uro. Poslanci Kranjskega deželnega zbora so v novem dvorcu prvič zasedali 22. septembra 1903. Razporeditev poslanskih sedežev v deželni zbornici je bila prilagojena tedaj veljavnemu volilnemu sistemu.
Poslanskih sedežev je bilo najprej 36 in so bili razporejeni v štiri polkrožne sedežne skupine. Zadaj na najvišjem sedežu je sedel deželni glavar, nižje pred njim so bili dva zapisnikarja in poročevalec, spredaj je sedel deželni predsednik, na njegovi levi in desni pa cesarsko-kraljeva uradnika.
Čisto spredaj sta bila sedeža za dva stenografa. 23. julija 1919 je regent Aleksander I. Karađorđević podpisal »Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani«. In tako je deželni dvorec postal Ljubljanska univerza.
Univerzo je pred zaprtjem rešil Aleksander I.
Ljubljanska univerza je bila urejena po zgledu beograjske in je vključevala tudi tehniko. Zanjo so veljali zakoni in uredbe, ki so veljali v Beogradu, vendar so se v praksi pojavile težave. Na ljubljansko univerzo so se vpisali tudi študenti, ki so že prej študirali na avstrijskih univerzah, zato je bilo potrebno izpitna določila nekaterih fakultet prirediti tako, da so jim lahko omogočili dokončanje študija.
Med obema vojnama je bila ljubljanska univerza kot najmanjša in najmlajša v takratni državi prikrajšana pri razdeljevanju proračunskih sredstev. Kot nova univerza je imela premalo prostorov in opreme, vendar beograjska vlada ni imela posluha za ureditev razmer. Pri dveh najmočnejših in centralistično usmerjenih strankah je prevladovalo mnenje, da so tri univerze v Jugoslaviji nepotrebno razkošje. Univerzo je pred zaprtjem rešil Aleksander I.
Prve večje obnovitvene posege so na stavbi Deželnega dvorca izvedli v času priprav na proslavo 50-letnice neprekinjenega delovanja Univerze v Ljubljani v letih 1968-69. Fasado so obnovili tudi leta 2004; takrat je palača dobila podobo, ki jo ima še danes.
