Tiskane izdaje
Ljubljana – Vlada je že pred sedmimi meseci sprejela dopolnitve odloka, ki razširjajo zaščiteno območje spomenika državnega pomena v okviru Plečnikovih del za cerkev sv. Jerneja, znano kot Staro cerkev, ki ga je na predlog civilne iniciative pripravil zavod za varstvo kulturne dediščine, vendar se ni zgodilo še nič.
Kot smo že pisali, je bila ena parcela že pred tem v zemljiški knjigi navedena kot zaščitena zaradi bližine spomenika. Po vladnem odloku, sprejetem 4. decembra lani, je zaščiteno območje razširjeno še na osem manjših parcel ob cerkvi. Zemljišča so večinoma v lasti občine, eno, v velikosti 280 kvadratnih metrov, ki sega prav pred cerkev, pa je od leta 2011, po mahinaciji podjetja Giposs, v zasebni lasti bližnjega frizerja, ki je tam podrl drevesa in uredil parkirišče z zapornico. Pri tem je uničil parkovno površino za javno rabo v skladu z gradbenim dovoljenjem za zunanjo ureditev iz leta 1980, po katerem bi morala biti urejena okolica spomenika Stare cerkve, že več let opozarjajo pri društvu DUO, Odbor za lepšo Staro Šiško.
Prepoved spremembe namembnosti
Kot pojasnjujejo v ljubljanski enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), na vseh parcelah, navedenih v Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena, ne glede na to, kdo je lastnik, velja poleg splošnega še posebni varstveni režim za spomenike z vrtnoarhitekturnimi vrednotami ter z umetnostnimi oziroma arhitekturnimi vrednotami. Pogoje za posege v spomenik določijo v postopku pridobivanja kulturnovarstvenega soglasja za konkreten poseg. Posebni varstveni režim med drugim tudi določa, da je prepovedano spreminjanje namembnosti vrtnoarhitekturnih površin ali vizualna ali fizična okrnitev z zapiranjem pogledov, obzidavo, gradnjo in postavljanjem objektov ali urbane opreme, ki ne bi bila prilagojena naštetim zahtevam. Za kulturne spomenike z umetnostnimi oziroma arhitekturnimi vrednotami dodatno velja varstveni režim, ki določa ohranjanje vseh ovrednotenih likovnih značilnosti zunanjosti in notranjosti posameznih enot ter Plečnikove avtorsko zasnovane opreme, kjer je ta del posamezne enote, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti.
Parkirišče brez gradbenega dovoljenja
Po sprejetem odloku vlade ima ZVKDS vse možnosti za pregon kršiteljev varstvenega režima zaščitene cerkve sv. Jerneja. Njihova pravna služba je ugotovila, da je bilo potrebno za spremembo iz zelenih površin v parkirišča pridobiti gradbeno dovoljenje in to tako po predpisih o graditvi objektov, ki so veljali v času izgradnje parkirišča, kot po sedaj veljavnih predpisih o graditvi objektov. Na ZVKDS pravijo, da so od šišenske izpostava UE Ljubljana dobili podatek, da za vzpostavitev parkirišča (na parcelah št. 1047/4 in 1029/3, k. o. Spodnja Šiška) gradbeno dovoljenje ni bilo pridobljeno, zato so na Inšpektorat RS za infrastrukturo podali prijavo nelegalne gradnje, ta pa jo je v nadaljevanju odstopil pristojnemu Inšpektoratu za okolje in prostor. Odgovora še niso prejeli. Prijavo so v vednost poslali tudi Inšpektoratu RS za kulturo in medije.
Tudi dosedanji odloki niso bili upoštevani
Na ZVKDS še pravijo, da tudi sicer pri spomeniku državnega pomena, Cerkvi sv. Jerneja v Šiški, ki jo je skupaj z okolico uredil Jože Plečnik, opažajo, da dosedanji odloki niso bili upoštevani in okolico urejajo ali uporabljajo, ne da bi upoštevali pomen cerkve in njene celostne ureditve. Zaradi stihijskega parkiranja, nenadzorovanega postavljanja zabojnikov in sekanja drevja se je pritoževala tudi četrtna skupnost. Na ZVKDS menijo, da zasebno parkirišče pred sakralnim spomenikom degradira njegovo vizualno integriteto, zato je treba vzpostaviti stanje pred posegom. Na ljubljanski enoti ZVKDS še pravijo, da so MOL pisno in ustno na delovnih sestankih opozorili na nevzdržne razmere na območju cerkve sv. Jerneja ter predlagali usklajevalni sestanek za ureditev območja spomenika, odgovora pa niso prejeli. Ob tem se v društvu DUO čudijo, saj je konec maja to območje obiskal župan Zoran Janković in se seznanil z razmerami.
Ljubljanska občina nezainteresirana
Glede na to, da so parcele ob cerkvi sv. Jerneja večinoma v lasti MOL, leta 2007 pa je bil izdelan projekt TEGE, d. o. o., po katerem ne bi bilo parkiranja vozil niti na parceli številka 1338 pred Plečnikovim stopniščem, ker bi bili občinski količki na drugem mestu, tako da stopnišče ne bi bilo zakrito, smo naslovili nekaj vprašanj tudi na MOL. Vprašanj, kakšni so načrti MOL s parcelami ob Stari cerkvi in kako namerava MOL kot lastnica zaščitenih parcel izdelati projekt in zasaditev, kot predvideva hortikulturna ureditev zaščitenega območja spomenika, na občini očitno nočejo razumeti. To je še toliko bolj nerazumljivo, saj je Ljubljana prejela naziv Zelena prestolnica Evrope 2016.
Vodja mestnega oddelka za kulturo mag. Mateja Demšič odgovarja, da so vse podlage za razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena pripravljali na ravni države, odlok pa je sprejela vlada, zato je za to pristojno ministrstvo za kulturo. Ob tem v društvu DUO ne verjamejo, da mesto nima obveznosti pri urejanju spomenikov državnega pomena; za to kot prestolnica tudi dobiva sredstva od države. Čeprav so parcele ob cerkvi od ljubljanske občine, pa je Demšičeva odgovorila, da je cerkev sv. Jerneja v lasti Rimokatoliške cerkve in v upravljanju Župnijskega urada sv. Frančiška v Šiški, iz česar sledi, da MOL ne more in ne sme posegati v tujo lastnino.
Na vprašanje, ali MOL načrtuje sanacijo stopnišča ob cerkvi, ki je v lasti občine in kdaj, so na mestnem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet odgovorili, da je stopnišče res v lasti MOL, vendar uradno ni javna površina in ni kategorizirana javna pot. Ob tem v društvu DUO ugotavljajo, da to stopnišče službe MOL pometajo in pozimi posipavajo pesek, ker je to javna površina. Za sprehajalce na Šišenski hrib in v Tivoli pa so najmanj tako pomembne kot stopnice pod Tivolskim gradom, ki so bile letos vzorno obnovljene. Na gospodarskem oddelku še pravijo, da sta javni površini parkirišče pod stopniščem, kjer preverjajo dodatne možnosti urejanja, in klančina, ki pa je s količki zaprta za promet. MOL pa vzdržuje zelenico in drevesa okoli cerkve.
DUO: MOL prelaga sanacijo na lastnika
Kot lastnica zemljišč bi MOL morala urediti tudi ustrezno drenažo ter odvodnjavanje izvirov vode iz Šišenskega hriba, ki povzročajo udor zemljišča in zamakanje v cerkev ter s tem veliko škodo v notranjosti. Odgovorili so, da del, povezanih z drenažo, zaenkrat nimajo v načrtu. V društvu DUO pa menijo, da so prav ta dela bistvena. Plečnik je namreč zaradi močnih studencev na strani proti Šišenskemu hribu zgradil dodatni zid in na njem uredil prizidek, tam pa voda v cerkev zdaj ne zamaka. Na občini še pravijo, da je zaledno vodo, ki vdira v cerkev skozi hribino, mogoče urediti le z ustrezno hidroizolacijo zidov, prenova in sanacija objekta pa da je v pristojnosti lastnikov. V društvu DUO so prepričani, da to ne pride v poštev, ker se strokovno vse sanacije delajo na izviru in da MOL neustrezno prelaga sanacijo na lastnika. Na MOL še pravijo, da je na ulici Pod gozdom urejeno odvodnjavanje preko linijskih rešetk in muld na cesti. V JP Vodovod-Kanalizacija pa dodajajo, da na območju Stare cerkve poteka preverjanje odvodnjavanja.
Zanimalo nas je še, ali nameravajo s fasade tega spomenika in prizidka cerkve odstraniti grafite ter urediti nadzor mestnega redarstva, da se nepridipravi ne bi več zadrževali na Plečnikovem prizidku. Na mestnem redarstvu pravijo, da to lokacijo v okviru njihovih pooblastil nadzorujejo med rednimi aktivnostmi na Celovški cesti in okolici. Redarske patrulje pa še posebno pozornost v zadnjem času, med kampanjo »Človek, čuvaj svoje mesto, samo eno imaš«, posvečajo prepovedanemu grafitiranju. Po njihovih izkušnjah pa je takšne lokacije bolj smiselno zaščititi s fizičnimi preprekami, saj ne morejo biti nenehno prisotni samo na enem mestu. Na mestnem oddelku za gospodarstvo pa pravijo, da lahko grafite odstranjujejo le z javnih površin, odstranitev je v pristojnosti lastnika cerkve. V društvu DUO pa menijo, da problem sanacije ni tako enoznačen, saj gre za spomenik državnega pomena.
