Nenapovedan obisk presenetil Mesojedca in Piskarja

Ljubljana – Včerajšnji skupni terenski ogled obratov za predelavo plastike Piskar in Mesojedec med Zgornjo in Spodnjo Zadobrovo, ki so se ga na povabilo okoliških stanovalcev udeležili predstavniki NIJZ, ČS Polje in organizacije Alpe Adria Green, se je izjalovil. Vodstvo obeh obratov je namreč zavrnilo nenapovedane obiskovalce.

Andrej Uršič iz celjske enote nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki je nedavno civilni iniciativi Zadobrova predlagal terenski ogled obeh obratov z okolico med 12. in 16. junijem, je včeraj lahko opravil le ogled okolice obeh obratov, ni pa mogel vanje vstopiti. V upravi samostojnega podjetnika Andreja Mesojedca so skupino, v kateri so bili vodja iniciative Nejc Plečko, svetnica ČS Polje Minka Jerebič in predstavnik Alpe Adria Greena Tomaž Ogrin, odpravili že na vratih. Dobili se le vizitko lastnika obrata s telefonsko številko, na katero ga lahko pokličejo in se dogovorijo za napovedan obisk.

Hladen sprejem

V podjetju Piskar pa jih je prokuristka tega podjetja Romana Piskar sicer sprejela, a dala vedeti, da so prišli nenapovedano in da bi morali, če želijo zvedeti karkoli oziroma si ogledati proizvodne in druge prostore, počakati na prihod odvetnice. Ker bi nanjo morali počakati vsaj pol ure, so se obiskovalci odločili, da bodo na napovedan obisk prišli kdaj drugič.

Četudi je Piskarjeva dala vedeti, da bo komuniciranje z javnostjo odslej potekalo le prek najete odvetnice, saj da dogovora s sosedi po mirni poti očitno ni bilo mogoče doseči, nam je vseeno razkrila, da bo Zavod za varstvo pri delu iz Maribora danes začel izvajati uradne meritve hrupa na več izbranih lokacijah, in sicer dopoldne, popoldne in ponoči. Plečko jo je vprašal, ali jih bodo izvajali pod polno obremenitvijo ali ne, Piskarjeva pa mu je odgovorila, da bodo delali vsi stroji. In da bodo o rezultatih obveščeni ob naslednjem, a prej dogovorjenem sestanku. Kdaj se bo to zgodilo, se bodo vsi vpleteni še dogovorili.

Terenski ogled okolice

Stanovalci dveh najbližjih hiš ob Sneberski cesti so omenjenim povabljencem razložili, da je zaradi hrupa ponoči nemogoče spati pri odprtih oknih, podnevi in ponoči pa jih imeti zaprta tudi zaradi prahu in smradu iz njunih proizvodnih delov. Oba namreč predelujeta plastiko, pri čemer da Mesojedec uporablja barve za tiskanje na plastične izdelke, drugi pa dišave za dišavljenje plastičnih vrečk. Ker gre za temperaturno obdelavo, je v obratih vroče in vrata so nenehno odprta. Pri tem poleg toplote in sladkobnega smradu iz proizvodnje prihaja tudi stalni hrup strojev. Lastnika hiše na Sneberski 138, katere okna so od vrat v proizvodnjo podjetja Piskar oddaljena le nekaj metrov, zato večkrat od doma »pobegneta« na morje, saj da v hiši ne moreta dihati in ju nenehno sili na kašelj. Že več let pa neuspešno prodajata tudi starejšo hišo v neposredni svoje nove hiše, saj po njunih navedbah vsi morebitni kupci zbežijo že po nekajminutnem hrupu in vonjavah obeh obratov.

Zgledujte se po Kotu

Minka Jerebič, donedavna predsednica, zdaj pa le še svetica ČS Polje, je dejala, da je s prostorskim načrtom na tej lokaciji predvidena le obrtna dejavnost, ne pa proizvodna, na kar bolj spominjata oba obrata. Meni, da nista presegla le dovoljene 60-odstotne pozidanosti območja, temveč da je pozidan tako rekoč vsak kotiček. Glede smradu, ki da se vali iz obeh obratov, pa dodala, da je bil ta dolga leta problem tudi v Zalogu, kjer je kafilerija podjetja Koto. Odkar je tam novo vodstvo, pritožb zaradi smradu ni več, saj so po njenih podatkih težavo takoj rešili z nabavo ustreznih filtrov. Enako bi po njenem prepričanju zaleglo tudi pri obeh predelovalcih plastike, a se zaveda, da nakup in menjave fitrov niso majhen strošek.

Zadržan strokovnjak

Andrej Uršič ocen videnega in slišanega še ni hotel dajati, saj si je ogromna zunanja skladišča obeh obratov lahko ogledal le od daleč, v proizvodnjo pa (še) ni smel stopiti. Na vprašanje ene od prizadetih stanovalk, kako lahko ukrepa, pa je dejal, da so njegove pristojnosti zelo omejene. Največ, kar lahko naredi, je, da po ogledu na okoljsko inšpekcijo odda prijavo s predlogom za uvedbo inšpekcijskega postopka.

Glede ogrevanja prostorov pa se mu je zdelo čudno, da za to ne bi uporabili odvečne toplote iz lastne proizvodnje, kar počne večina plastikarjev in da bi namesto tega raje kurili lesne palete v stari peči.