Nesklepčni svetniki sprejeli proračun

Ljubljana – Glavno mesto je včeraj dobilo proračuna za letošnje in prihodnje leto, a kljub oblikovanju koalicije tik pred sejo mestnega sveta se je pri odločanju precej zapletlo. Opozicija je glasovanje obstruirala, župan pa je imel težave z zagotavljanjem sklepčnosti.

Od 45 članov mestnega sveta je ob obstrukciji svetniških klubov SMC, SDS, ZL, NSi in samostojnega svetnika Janeza Žagarja (SLS) za proračun za letos glasovalo 21 svetnikov, za proračun za leto 2016 pa 22, kar je manj kot polovica. Nihče ni glasoval proti, župan, ki je vodil sejo, pa pred glasovanjem ni preveril navzočnosti (svet je sklepčen, če je navzoča več kot polovica svetnikov, torej najmanj 23). Ker opozicija, ki se je za obstrukcijo odločila sredi proračunska razprave – ker je bil po njihovem župan žaljiv, je onemogočal razpravo in ni zagotavljal minimalnih standardov demokracije, njegova večina pa je gladko zavrnila prav vsa predlagana dopolnila opozicije – ob glasovanju ni bila navzoča in nihče ni zahteval preverjanja navzočnosti, se je postavilo vprašanje, ali sta sklepa o sprejetju proračunov sploh veljavna. Janković je imel včeraj na seji 23 svetnikov koalicije. Dva svetnika LZJ sta namreč manjkala na celotni seji, ob glasovanju o proračunih pa je manjkala tudi svetnica SD Irena Kuntarič Hribar (ter ob glasovanju o proračunu za leto 2015 tudi podžupan Dejan Crnek iz LZJ). Kuntarič Hribarjeva je bila županska kandidatka na zadnjih volitvah, ob januarski obravavi osnutkov proračuna pa zelo kritična do dokumenta.

Nejasen poslovnik?

Janković je najprej nadaljeval sejo, jo nato prekinil, da je zagotovil sklepčnost, nato pa je svetnica NSi Mojca Kucler Dolinar zahtevala pregled posnetka glasovanja o proračunu. Iz njega je bilo razvidno, da ob glasovanju o proračunih ni bila prisotna polovica svetnikov. Poslovnik mestnega sveta v zvezi z navzočnostjo v 61. členu navaja, da se »preverjanje sklepčnosti izvede po končani razpravi pri posamezni točki«, v 74. členu pa, da »predsedujoči pred glasovanjem lahko ugotovi navzočnost s pozivom 'Ugotavljam navzočnost!' Potem pozove svetnike h glasovanju«.

Sejo so tako za kar uro in pol prekinili, da se je sestala petčlanska statutarno-pravna komisija. V njej so trije svetniki LZJ ter po eden SMC in SDS. Po skoraj uri sestanka, na katerem je bil tudi župan, so s štirimi glasovi za in enim proti (proti je bil svetnik SDS Anže Logar) sprejeli stališče, da je bilo glasovanje vendarle veljavno. Kot je pojasnil predsednik komisije Nejc Brezovar (SMC), je prevladalo mnenje, da se v takem primeru navzočnost šteje od začetka seje. Štiriinsedemdeseti člen poslovnika so interpretirali tako, da se navzočnost lahko preverja, ni pa obvezno. Mnenje komisije je, kot je pojasnil, nezavezujoče, zato je bila končna odločitev spet v rokah svetnikov. Opozicija se pričakovano ni strinjala. »To je škandal, želite, da demokratična opozicija nosi selotejp čez usta,« je dejal Jernej Pavlin (SDS). »Jasno je, da če napoveš obstrukcijo, je v dvorani toliko ljudi manj,« je dejala Nataša Sukič (ZL). Dragan Matič (SMC) pa je opozoril na pomanjkanje demokracije v mestnem svetu: »Če predsedujoči opazi, da pol dvorane odhaja, bi moral po mojem mnenju preveriti, ali je mestni svet sklepčen.« Ksenija Sever (SDS) pa je poudarila, da tudi v državnem zboru pred vsakim glasovanjem preverjajo navzočnost. Mnenje statutarno-pravne komisije, da je bil postopek pravilen in da sta bila proračuna veljavno sprejeta, je na koncu podprlo 22 svetnikov, proti jih je bilo 12.

»Argument moči nad močjo argumenta«

Svetniki so se včeraj strinjali tudi s ponovnim imenovanjem Lilijane Madjar za direktorico Regionalne razvojne agencije ljubljanske urbane regije, ki je edina kandidirala na javnem razpisu. Pol leta po odhodu Uršule Cetinski je direktorja s polnimi pooblastili dobilo tudi Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana. Mestni svet je za petletni mandat imenoval Tiborja Miheliča Syeda. Precej pomislekov pa je bilo pri imenovanju sveta zavoda Ljubljanski grad. Opozicijski svetniki so opozorili, da so prispele štiri prijave kandidatov, ki so vsi izpolnjevali pogoje, a so na seji komisije za imenovanja iz LZJ dobili nove kandidate, in sicer vodjo županovega kabineta Tanjo Dodik Sodnik, svetnico LZJ Marto Bon, direktorja Vo-Ke Krištofa Mlakarja in Alijano Lepšina, ki je v preteklosti na volitvah kandidirala za SD.

Gre za »slabo, nekorektno prakso imenovanja«, je menila Nataša Sukič. Jernej Pavlin je opozoril, da je že nadzorni odbor opozarjal na sporne prakse tega javnega zavoda pri investicijah, ki se dražijo z aneksi in kjer dominira podjetje, ki je blizu Jankovićevi družini. Mirko Brnič Jager (SDS) se je tako vprašal, ali so prvi štirje kandidati izpadli, »zato da ne bi zagotovili potrebne transparentnosti pri vodenju zavoda«. Sukičeva je ugotavljala, da bi bil v tretjem mandatu župana »čas, da prevlada moč argumentov nad argumentom moči«. A to se ni zgodilo, saj sta za predlog LZJ glasova dva svetnika več, kot jih je bilo proti, čeprav ne predsednik komisije Aleš Čerin ne Janković nista pojasnila, zakaj ta nenavadna praksa.

Stanovanja za mlade

Jankovićeva večina je sprejela tudi predlog podrobnega občinskega prostorskega načrta za območje Kolinska–Šmartinka. SDS je že na začetku seje neuspešno predlagala umik točke. Da bi moral mestni svet v novi sestavi dobiti možnost, da obravnava osnutek prostorskega akta (tega je aprila lani obravnaval stari mestni svet), so menili tudi v Združeni levici. A akt je bil sprejet, čeprav njegovi pripravljavci niso podali odgovorov na vprašanja o hipotekah na zemljišču, sumljivem investitorju ... Bolj soglasni so bili svetniki pri odločanju o stanovanjskem programu MOL za prihodnji dve leti. Ta predlaga tudi povišanje neprofitnih najemnin in možnosti dodatnega zadolževanja za stanovanjski sklad. A o teh predlogih bo morala odločati vlada, saj gre za predpise na državni ravni. Naj pa bi Javni stanovanjski sklad MOL prihodnje leto izvedel razpis za oddajo neprofitnih stanovanj, ki bo posebej namenjen mladim do 29. leta, ki predstavljajo pomemben delež med prosilci za neprofitna stanovanja.